<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtorsko pravo kot sredstvo za vzpodbujanje ali omejevanje kreativnosti v glasbi</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Leo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtorsko pravo</dc:subject><dc:subject>avtor</dc:subject><dc:subject>avtorsko delo</dc:subject><dc:subject>glasbene avtorske pravice</dc:subject><dc:subject>kreativnost</dc:subject><dc:subject>ZASP</dc:subject><dc:subject>fair use</dc:subject><dc:subject>de minimis</dc:subject><dc:subject>prevzemanje elementov glasbenih del</dc:subject><dc:subject>sampling</dc:subject><dc:description>Avtor v magistrski nalogi problematizira vpliv avtorskega prava na kreativnost avtorjev, predvsem pri ustvarjanju glasbenih del. Avtorsko pravo, kot izhaja že iz imena, služi zaščiti avtorjem, a kakšen vpliv ima dejansko pri kreaciji novih glasbenih del, če upoštevamo psihološke zakonitosti kreativnosti in glasbe kot takšne? 

V prvem delu se skozi zgodovinski razvoj avtorskega prava prikaže izvorne interese in akterje, ki so pripomogli k uveljavitvi pravic avtorjev. Nato je predstavljena filozofska podstat avtorskopravne ureditve, kjer sta poglavitni filozofski teoriji naravnopravna misel na eni in ekonomsko-utilitaristična teorija na drugi strani, ki je služila za osnovo copyright sistemom. Prav tako se je treba vprašati, kaj kreativnost sploh pomeni, kjer so v veliko pomoč dognanja psihologije. Ta razkrivajo kreativni proces ustvarjanja, predvsem v glasbi, kjer je razvidno, da gre praktično zmeraj za prevzemanje elementov že obstoječih glasbenih del, ki so ustrezno spremenjeni in postavljeni v nek nov kontekst. Neustrezna je tudi romantična koncepcija avtorja kot nenadno božansko navdihnjenega, saj gre za avtorjev postopen mentalni proces. 

Zatem je predstavljena slovenska pozitivnopravna ureditev, pri čemer je temelj Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). V naslednjem delu se avtor posveča institutoma fair use in de minimis, ki sta sicer del copyright sistema ZDA, vendar lahko služita kot orodje za manifestiranje psiholoških zakonitosti glede ustvarjanja glasbe in kreativnega procesa tudi drugod. Na koncu so za demonstracijo prikazani še sodni primeri, predvsem iz ZDA, pri katerih gre za implicitno ali eksplicitno prevzemanje obstoječih glasbenih elementov, kjer se pokaže potencialna uporabnost analiziranih institutov in lahko vidi vpliv avtorskega prava na kreativnost v glasbi.</dc:description><dc:publisher>[L. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 09:00:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119065</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.785(497.4+73)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93543</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27808515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
