<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pregled frekvence napak na mamografskih slikah</dc:title><dc:creator>Gregorc,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Lucija Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>CC projekcija</dc:subject><dc:subject>MLO projekcija</dc:subject><dc:subject>mamografska diagnostika</dc:subject><dc:subject>DORA</dc:subject><dc:subject>napake na mamografskih slikah</dc:subject><dc:subject>nadzor kakovosti</dc:subject><dc:description>Uvod: DORA je preventivni državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk. V program so povabljene vse ženske starostne skupine 50 – 69 let, ki prejmejo vabilo vsaki dve leti. Za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik se 1 do 2-krat letno ocenjujejo mamogrami vseh DRI. V Sloveniji imamo svoj sistem za ocenjevanje, ki združuje merila PGMI in Dokustufen. Namen: Predstaviti najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri CC in MLO projekcijah, kakšen je njihov delež in raziskati, ali se kakovost mamografskih slik zaradi kontrole kvalitete z leti izboljšuje. Metode dela: Zajemajo pregled literature in retrospektivno analizo podatkov. Zbrali smo podatke iz 4928 mamogramov, narejenih med leti 2011 in 2013. Za ocenjevanje smo uporabili PGMI lestvico. Rezultati in razprava: Ugotovili smo, da se je na slikah v MLO projekciji pojavilo za 22,08 % več napak kot na slikah v CC projekciji. Največ napak pri CC projekciji se je pojavilo pri nepravilnem prikazu prsne bradavice, kožne gube, PNL, pojav asimetrije in pojav neustreznega prikaza lateralnega parenhima. Pri MLO projekciji pa se je pojavilo največ napak pri prikazu inframamarne gube, kožne gube, neustrezni asimetriji in prikazu prsne bradavice. Prav tako smo ugotovili, da se je pri večini napak najpogosteje pojavijo napake 2. stopnje. Zaključek:  Med leti 2011 in 2013 nismo zaznali večjega upada ali porasta pojavljanja napak, saj je Slovenija šele leta 2013 dobila svoj sistem in uvedla ločeno ocenjevanje projekcij ter bolje izobrazila kader.</dc:description><dc:publisher>[I. Gregorc, L. K. Medved]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 07:46:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119054</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98853</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27113731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
