<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza skokov v času odbojkarske sezone med igralnimi pozicijami in povezanost s poškodbami</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sattler,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odbojkarska sezona</dc:subject><dc:subject>igralna pozicija</dc:subject><dc:subject>skoki</dc:subject><dc:subject>obremenitve</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Odbojkarska sezona je za igralce in igralke dolga, namreč ko zaključijo s klubsko sezono, ima večina še reprezentančne akcije, zato so odbojkarji in odbojkarice čez vse leto obremenjeni in morajo skrbeti, da ostanejo zdravi in nepoškodovani. Vsi razen igralne pozicije libero so izpostavljeni različnim skokom pri izvajanju servisa, podaje, bloka in  napadalnih akcij. 

Nekaj raziskav na to temo je že bilo, a vsaka z različno bazo podatkov in načini merjenja. Namen naše raziskave je bil analizirati skoke glede na igralne pozicije na treningih in tekmah ter ugotoviti povezanost števila skokov s poškodbami. V raziskavo smo vključili sedemnajst igralcev japonske ekipe JT Thunders: tri podajalce, dva korektorja, šest sprejemalcev in štiri blokerje. Vsi igralci so na vsakem treningu in tekmi nosili napravo MyVert, s katero smo preko povezave pridobili podatke o številu, pogostosti in intenzivnosti (maksimalni višini) skokov. Za določitev povezav med skoki in poškodbami smo uporabili OSTRC vprašalnik o težavah s poškodbami.

Analiza skokov je pokazala, da na treningih in tekmah naredijo največ skokov na igralni poziciji podajalci, sledijo blokerji in nato napadalci sprejemalci ter korektorji. Največ skokov visoke intenzivnosti (skoki nad 70 % maksimalne višine skoka) na treningih naredijo blokerji in napadalci sprejemalci, na tekmah pa na igralni poziciji bloker. Najvišji delež skokov z visoko intenzivnostjo imajo na tekmah napadalci sprejemalci. Na tekmo naredijo povprečno več kot polovico (53 %) skokov z visoko intenzivnostjo, ostalo z nizko. Zaradi premajhnega vzorca poškodb teze o povezanosti števila skokov s poškodbami spodnjega uda nismo ne potrdili ne ovrgli.

V prihodnosti pričakujemo še več raziskav na to temo in upamo, da bomo tudi v Sloveniji pričeli uporabljati  take  naprave, saj bi bili odbojkarskim trenerjem natančnejši podatki v veliko pomoč tako pri načrtovanju trenažnega procesa kot pri spremljanju obremenitev pri vsakem posameznem igralcu in igralni poziciji ter pri prevenciji poškodb.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119041</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 29243</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28092931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
