<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Program spodbujanja fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih (4-6 let)</dc:title><dc:creator>Poklič,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>opismenjevanje</dc:subject><dc:description>Razvitost fonološkega zavedanja velja za pomemben prediktor kasneje pojavljajočih se učnih
težav, povezanih z branjem in pisanjem. Fonološko zavedanje predstavlja različne spretnosti,
ki se nanašajo na razumevanje fonološke strukture jezika. Vključuje spretnosti slušnega
zaznavanja števila besed, dolžine besed, združevanja in razdruževanja zlogov, prepoznavanja
in iskanja rim ter glasovno zavedanje. Spodbujanje fonološkega zavedanja je zato smiselno že
v predšolskem obdobju. Fonološko zavedanje vpliva na uspešnost začetnega opismenjevanja.
Razviti bralna in funkcionalna pismenost oblikujeta posameznika, krepita njegovo
samopodobo ter pomembno vplivata na njegovo komunikacijo ter vključevanje v družbo.
V teoretičnem delu opredelimo fonološko zavedanje, razvoj fonoloških spretnosti v
predšolskem obdobju ter aktivnosti, s katerimi lahko krepimo fonološko zavedanje otrok.
Poudarjena je vloga logopeda pri odkrivanju, prepoznavanju ter rehabilitaciji težav na področju
fonološkega zavedanja. Predstavimo bralni razvoj in strategije, ki jih otroci uporabljajo pri
začetnem učenju branja ter dejavnike, ki vplivajo na uspešnost bralnega razvoja.
Namen naše raziskave je ugotoviti, kakšna je razvitost fonolškega zavedanja, oblikovati
program za spodbujanje fonološkega zavedanja in prepoznati otroke s primanjkljaji na tem
področju ter jim nuditi ustrezno pomoč. Oblikovali smo 20-urni program za spodbujanje
fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih in predstavili pridobljene rezultate.
Program smo oblikovali na podlagi že objavljenih trenigov ter se prilagodili razvojni stopnji
otrok. To pomeni, da smo aktivnosti prikazali na igriv in zabaven način. V raziskavo je bilo
sprva vključenih 44 otrok, ki smo jih razdelili v 4 skupine, različne glede na starost. Program
je bil izpeljan do konca, pred končnim testiranjem pa je prišlo do izrednih okoliščin (COVID-
19). Zaradi tega smo lahko na koncu programa ponovno testirali le 16 otrok in tako smo pri
interpretaciji rezultatov upoštevali samo njih (N=16). Program se je izvajal trikrat na teden po
30–45 minut in je trajal en mesec in pol. Naš cilj je bil prikazati, da lahko s programom za
spodbujanje fonološkega zavedanja okrepimo fonološke spretnosti otrok in z njegovo pomočjo
prepoznamo otroke, ki so šibki na tem področju ter bi potrebovali dodatno pomoč in podporo.
Rezultati so pokazali, da program fonološkega zavedanja pozitivno vpliva na razvitost
posameznih veščin, saj so vsi otroci, vključeni v raziskavo, napredovali.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-01 07:44:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118799</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26586371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
