<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prednosti uporabe CBCT v diagnostične namene</dc:title><dc:creator>Tumpej,	Amanda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>CT</dc:subject><dc:subject>CBCT</dc:subject><dc:subject>CBCT s C-lokom</dc:subject><dc:subject>volumetrična tomografija</dc:subject><dc:description>Uvod: CBCT  je novejša diagnostična modalnost slikanja, ki nam omogoča prikaz volumna telesa v 3D pogledu (aksialnem, koronalnem, transverzalnem preseku), na interesnem področju kjer je največje prekrivanje delov telesa. CT s stožčastim snopom je preiskovalna metoda, kjer izvor in detektor rentgenskih žarkov krožno zajameta in posnameta več zaporednih slik pacienta. CBCT temelji na volumetrični tomografiji, glavna razlika v primerjavi s tradicionalnim CT je oblika uporabljenega snopa. Ta ima pri CT obliko pahljače, medtem ko imajo žarki pri CBCT obliko stožca ali piramide. Zaradi potrebnih prilagoditev na drugačno obliko snopa žarkov in detektorja je rekonstrukcija slike pri CBCT zahtevnejša, vendar je v vseh smereh enakomerna in natančnejša. Najnovejše naprave lahko 3D rekonstrukcijo posameznega zajemanja slike opravijo že v 15 sekundah. Slikanje s CBCT sistemom se največkrat uporablja za diagnostiko v področju stomatologije. Namen: Namen diplomske naloge je, raziskati sistem CBCT in ugotoviti njegove prednosti oz. pomanjkljivosti pred tradicionalnim CT, predvsem v področju diagnostike. Zanima me, v katerem medicinskem področju je sistem CBCT najpogosteje v uporabi in kje je njegova uporaba omejena. CBCT je slikovna metoda, ki je zraven ustne in maksilofacialne regije vedno bolj nepogrešljiva tudi v področjih interventne radiologije, ortopedije, mamografije, otolaringologije, onkologije in še kje se odpirajo nove možnosti v razna področjih medicine. Metode dela: Podatke sem zbirala in preučila. Za pregled literature sem uporabila novejše in aktualne medicinske strokovne elektronske in tiskane članke javnih objav, večinoma pridobljene na mednarodnem internetnem omrežju in nekaj knjižne literature, strokovne publikacije po predlogu mentorjev. Različne dobljene informacije z ugotovitvami sem analizirala, primerjala in podala v tekstu. Rezultati: Ker smo s CBCT tehnologijo omejeni pri volumskem zajemu območja telesa (FOV), je primerna predvsem za prikaz dobre prostorske ločljivosti kosti, sklepov in interesnega področja, kjer ne potrebujemo velikega preiskovanega slikovnega volumna. V primerjavi s klasičnim CT je prikaz mehkih tkiv slabši, a je z novim tehnološkim sistemom CBCT z lokom C diagnostika napredovala in se še izpopolnjuje. Omogoča fuzijo fluoroskopskih posnetkov s predhodnimi 2D ali 3D opravljenimi preiskavami iz zajema slik CBCT, CT ali MR. Razprava in zaključek: Slikovna tehnika CBCT je zelo primerna za diagnostiko, kjer nas zanima majhno interesno področje prekrivanja telesa. Ima majhen voksel in dobro prostorsko ločljivost, zato nam odpira nove možnosti diagnostike in načrtovanje interventnega kirurškega zdravljenja. Največ se še zmeraj uporablja v ustni in  maksilofacialni regiji; kirurgiji, implantologiji, endodontiji, parodontologiji, načrtovanju ortodontskega zdravljenja, torej v področju stomatologije, kamor segajo njeni začetki.</dc:description><dc:publisher>[A. Tumpej]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-30 07:47:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118689</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98832</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26720771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
