<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kontrola kakovosti ultrazvočnih diagnostičnih naprav</dc:title><dc:creator>Kidrič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kleindienst,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arnuga,	Sašo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:subject>testi</dc:subject><dc:description>Ozadje: Ultrazvočno slikanje je eno najpogosteje uporabljenih neinvazivnih tehnik medicinske slikovne diagnostike.  Za varno uporabo ultrazvoka pri medicinskem slikanju moramo biti pozorni predvsem na segrevanje izpostavljenega tkiva in na možnost napačne diagnoze. Zato je seveda tudi pri ultrazvočni diagnostiki pomembno, da ultrazvočni sistem deluje pravilno. Pristopi kontrole kvalitete ultrazvočnih naprav temeljijo na določenih smernicah. Nekatere tehnike so preproste in ne zahtevajo opreme za testiranje, druge pa zahtevajo uporabo testnih predmetov. Namen diplomskega dela je preučiti, opisati in primerjati pristope kontrole kakovosti ultrazvočnih diagnostičnih naprav, ki temeljijo na različnih smernicah. Metode dela: Naredili smo sistematičen pregled literature s pregledom podatkovnih baz DiKUL (Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani), Google Učenjak in Pub Med Central. Vse dokumente smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: V sistematični pregled smo vključili 7 virov, ki so primerni za pregled in analizo. Viri, vključeni v našo diplomsko nalogo, so nastajali od leta 2008 do 2018, po različnih državah sveta in vsi so raziskovali kontrolo kakovosti ultrazvočnih  naprav, ali del le-te. V našo diplomo smo vključili določene vsebine posameznih virov, in sicer nega ultrazvočne opreme, sestava fantoma, cilji testov kontrole kvalitete, kdo izvaja teste kontrole kvalitete, ravnanje v primeru ugotovljene napake, opravljanje zračnega testa, ter sestava in pogostost izvajanja testov kontrole kvalitete. Zaključek: Na podlagi analiziranih virov smo ugotovili, da je načinov izvajanja testov kontrole kvalitete več. Ti so si med seboj podobni, a se v določenih pristopih (smernicah) razlikujejo. Smernice narekujejo izvajanje testov, ki jih izvajajo odgovorne osebe.</dc:description><dc:publisher>[S. Kidrič, N. Kleindienst]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-30 07:46:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118681</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98824</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27016963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
