Prikaz anatomskih struktur pri slikanju medeniceGomzi, Katarina (Avtor) Medič, Mojca (Mentor) Starc, Tina (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijarentgensko slikanjeanatomski prikaz medenicerotacije stegneniceUvod: Pri rentgenskem slikanju je pomembno, da je pacient postavljen v pravilen položaj ter, da je pravilno usmerjen centralni žarek. V primeru, da pacienta nismo postavili v pravilen položaj, se na rentgenogramu pojavi distorzija. Namen: Namen diplomske naloge je prikazati kako vplivamo na anatomski prikaz medenice z različnim podlaganjem medenice, rotacijami stegnenice ter nakloni centralnega žarka. Metode dela: Za raziskavo smo uporabili dva fantoma. Najprej smo posneli sliko v pravilnem položaju ter izmerili oddaljenost obeh velikih grč stegnenice od mize. Za vsako naslednjo sliko smo razdaljo na levi strani povečali za približno en centimeter. Fantom smo vrnili v pravilen položaj in spreminjali naklon centralnega žarka v kranialno in kavdalno smer. Naklon smo pri vsaki naslednji projekciji spreminjali za 5°. Največji naklon žarka je bil 45° kranialno in kavdalno. Nazadnje smo nastavili fantom z možnostjo rotacije stegnenic. Levo stegnenico smo nastavili v pravilen položaj in izmerili razdaljo med podlago in najnižjo točko zunanjega kondila stegnenice. Desno stegnenico smo nastavljali od maksimalne zunanje rotacije do maksimalne notranje rotacije, tako da smo zgoraj omenjeno razdaljo spreminjali za 0,5 cm, in sicer od štirih do desetih centimetrih. Rezultati: Pri spreminjanju položaja medenice smo dokazali, da se s povečevanjem podlaganja leve strani levo krilo črevnice projekcijsko oži, desno pa širi. Leva kolčnična lina se projekcijsko širi in je večja od desne, prav tako je večja kolčnica. Leva stegnenica se projekcijsko povečuje. Pri povečevanju naklona centralnega žarka kavdalno smo ugotovili, da se višini obeh kolčničnih lin manjšata, prav tako razdalji med malo in veliko grčo stegnenic. Velikost medeničnega vhoda pa z naraščanjem naklona centralnega žarka narašča. Pri povečevanju naklona centralnega žarka kranialno pa sta višina in razdalja med malo in veliko grčo naraščali. V zunanji rotaciji je vrat stegnenice skrajšan, mala grča v celoti vidna in projekcijsko zožana na medialnem robu, velika grča pa je projicirana v vrat stegnenice. Pri obračanju v notranjo rotacijo se vrat stegnenice malo skrajša, mala grča s projicira v njen vrat, velika grča pa je vidna na lateralnem robu in se malo projekcijsko skrajšana. Razprava in zaključek: Z raziskovalno nalogo smo dokazali, da je pomembna pravilna priprava pacienta, saj v primeru, da ni pravilno nastavljen ne dobimo simetrične slike in pravilnega položaja proksimalnega dela stegnenice. Če je pacient zvrnjen na eno stran, dobimo eno črevnico zožano, drugo pa v širše prikazano, proksimalni del stegnenice, ki je bolj oddaljena od podlage pa je projekcijsko povečan. S spreminjanjem centralnega žarka se nam nekatere strukture podaljšajo ali skrajšajo, nekatere pa prikažejo v pravilni obliki in velikosti, kot npr. križnica pri naklonu kranialno. Z večjimi koti prikažemo medenico v projekciji »intlet« in v projekciji »outlet«. Zelo pomembna je pravilna nastavitev nog. Z nepravilno rotacijo se nam mala in velika grča ne projicirata kot je zapisano v merilih ocenjevanja rentgenograma. Zato je pomembno, da pacientu razložimo, da se ne sme premikati ter mu noge fiksiramo.[K. Gomzi]20202020-08-30 07:46:46Diplomsko delo/naloga118679UDK: 616-07VisID: 98822COBISS_ID: 26623235sl