Spodbujanje komunikacije o pandemskih pravljicah pri predšolskih otrocihDevetak, Veronika (Avtor) Blažić, Milena Mileva (Mentor) komunikacijaKomunikacija zajema tako verbalno kot tudi neverbalno izražanje, podobno tudi značaj slikanice je kombiniranje verbalne (besedne) in vizualne (slikovne) komunikacije. Slike in tudi slikanice so slikovni znaki, besede pa so konvencionalni znaki, saj temeljijo na določenem dogovoru. Vloga slik je nekaj predstavljati, besed pa pripovedovati; beseda in slika sta v stalni interakciji (Nikolajeva, 2003). Govor je subjektiven, predstavlja individualno manifestacijo jezika, s katerim se posameznik sporazumeva in izraža. Jezik je objektiven in družben, saj sledi normam, skupnim vsem pripadnikom neke jezikovne skupine. Na govorno-jezikovni razvoj v predšolskem obdobju vplivajo predvsem dejavniki v domačem in v institucionalnem okolju. Starši naj bi spodbujali otrokov govor, mu brali pravljice, peli z njim, obiskovali gledališke in lutkovne predstave, se pogovarjali ... Vzgojitelji pa bi morali biti jezikovni zgled otrokom in omogočati primerno okolje in aktivnosti, ki zlasti v času intenzivnega razvoja usmerjeno spodbujajo komunikacijske spretnosti. Poznamo mejnike v govorno-jezikovnem razvoju, večinoma pa se pri otrocih s posebnimi potrebami pojavljajo nekateri odmiki od povprečja. Otroci s posebnimi potrebami imajo lahko primanjkljaje na različnih področjih, ki vplivajo na njihov razvoj, pri nekaterih skupinah tudi na govorno-jezikovni razvoj. Med slednje sodijo otroci z Downovim sindromom, ki imajo večkrat izrazitejše težave na področju govorno-jezikovnega razvoja. Z otroki, ki imajo težave na področju komunikacije, lahko uporabljamo podporno komunikacijo, ki govor dopolni oziroma ga nadomesti. To komunikacijo delimo na ročno znakovne sisteme, med katere spadajo geste, znakovni jeziki, mimika, telesna drža idr., in na slikovne in simbolne sisteme, kot so komunikacijske table, komunikatorji, elektronske naprave, ki producirajo glas idr. S pomočjo študije primera oziroma literarne analize treh slikanic iz leta 2020 (Koronavirus: Knjiga za otroke; Ti si moj junak: Kako lahko otroci pomagajo premagati covid-19; Virus, virus, ne bojim se!) bomo spoznali, kako lahko uvedemo komunikacijo o pandemiji v skupino predšolskih otrok, a tudi otrok z Downovim sindromom. V Italiji so se namreč 30. januarja 2020 pojavili prvi primeri ljudi, okuženih s koronavirusom, zato je bila takrat uradno razglašena pandemija. V Sloveniji se je zgodilo isto, le da je bilo to dne 4. marca 2020. V študijo bo vključena tudi dveletna Sestrica z Downovim sindromom, s katero bomo poskusili uvesti to tematiko in se o tej pogovoriti. Na podlagi študije in prebrane literature bodo glavni cilji naloge oblikovati smernice za pomoč vzgojiteljem pri spodbujanju komunikacije o pandemskih pravljicah tako predšolskih otrok tipičnega razvoja kot otrok z Downovim sindromom, navajati priporočila, kako lahko vzgojitelj spodbuja komunikacijo otrok z elementi s kretnjami podprte komunikacije (v nadaljevanju KPK). Pri tem bo vedno poudarjena vloga vključevanja možnosti alternativnih načinov spodbujanja komunikacije v pandemskih pravljicah v vrtčevski skupini tako za otroke z Downovim sindromom kot možnosti uporabe elementov podporne komunikacije o tej tematiki pri delu s celo skupino otrok.20202020-08-29 08:41:44Diplomsko delo/naloga118660COBISS_ID: 26453251sl