<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prikaz anatomskih struktur pri slikanju gležnja anteroposteriorno</dc:title><dc:creator>Brečko,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>slikanje gležnja</dc:subject><dc:subject>anatomske strukture gležnja</dc:subject><dc:subject>projekcija gležnja</dc:subject><dc:subject>rentgenogrami</dc:subject><dc:description>Uvod: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako slikanje gležnja v medialnih in lateralnih projekcijah, z različnim nagibom rentgenske cevi in različno usmerjenim centralnim žarkom vpliva na prikaz anatomskih struktur. Ugotavljali smo, katere projekcije so najbolj uporabne za prikaz določene strukture ter kakšne so razlike med postavitvijo in merili za ocenjevanje. Namen: Namen je bil ugotoviti, kako sprememba položaja vpliva na vidljivost anatomskih struktur in katera projekcija je najbolj primerna za prikaz določene anatomske strukture. Metode dela: Meritve smo izvajali na fantomu stopala z oznako RS-116. Začeli smo z obračanjem gležnja za 5 stopinj, do antroposteriorne projekcije z medialno rotacijo, kasneje tudi do medialne posteriorne polstranske projekcije, kjer smo spremenili centralni žarek. Enako smo nadaljevali v lateralno smer, kjer smo pri lateralni posteriorni polstranski projekciji dodali kranialni kot. Sledila je sprememba centralnega žarka od 5 do 20 stopinj kranialno in kavdalno. Vsak rentgenogram smo ocenili po merilih za ocenjevanje le teh. Rezultati: Pri obračanju gležnja v medialno smer, smo lahko opazili, da je zgornji skočni sklep odprt v celoti in se nato začne postopoma zapirati. Skočnica se projicira v stopalnice. Pri medialni posteriorni polstranski projekciji centralni žarek poteka najprej 10 stopinj kavdalno. Zgornji skočni sklep je skoraj v celoti odprt, stopalnice se delno prekrivajo. Ocenimo lahko petnico, in skočnico. Z večanjem kota je petnica popolnoma prosta, sklepi se delno odpirajo, manjše kosti se prekrivajo. Pri lateralni posteriorni polstranski projekciji vidimo odprta sklepa med petnico in skočnico ter skočnico in držajem skočnice. Pri nagibu rentgenske cevi v kavdalno smer se zgornji skočni sklep postopoma zapira zaradi dodajanja naklona kota, skočnica je delno prosto projicirana. Pri kranialnem nagibu je zgornji skočni sklep zaprt. Vse ostale kosti se superponirajo in prekrivajo. Razprava in zaključek: Anteroposteriorno projekcijo priporočamo pri oceni zgornjega skočnega sklepa, skočnice, distalnega dela mečnice in golenice. Medialna posteriorna polstranska projekcija je primerna za oceno skočnice, petnice in kocke. Lateralno posteriorno polstransko projekcijo uporabimo za prikaz spodnjega skočnega sklepa, petnice, skočnice in del stopalnic. Kavdalni nagib cevi je najbolj primeren za oceno skočnice, med tem ko je kranialni nagib cevi diagnostično neuporaben.</dc:description><dc:publisher>[T. Brečko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-29 07:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118644</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98818</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26723075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
