<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dvokomponentni benzoksazinski materiali iz bio-obnovljivih virov z zmožnostjo oblikovnega učinka</dc:title><dc:creator>Malnarič,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>benzoksazin</dc:subject><dc:subject>bio-obnovljivi viri</dc:subject><dc:subject>termične lastnosti</dc:subject><dc:subject>temperatura steklastega prehoda</dc:subject><dc:subject>oblikovni učinek</dc:subject><dc:description>Vse večja poraba fosilnih goriv je privedla do njihove omejene razpoložljivosti ter je povzročila onesnaževanje zraka, globalno segrevanje in ostale okoljske probleme. Številne raziskave so zato vedno bolj usmerjene k iskanju polimerov iz obnovljivih virov, ki lahko nadomestijo polimerne materiale na osnovi fosilnih goriv. Iz naravnih surovin se lahko pridobi tudi bio-osnovane benzoksazine, ki imajo zaradi svoje kemijsko zamrežene strukture dober potencial kot polimeri z oblikovnim učinkom (SMP). Ti v zadnjih dveh desetletjih odpirajo možnosti za nova področja uporabe. 

Pri eksperimentalnem delu sem sintetizirala benzoksazinski monomer na osnovi difenolne kisline in stearilamina ter na osnovi difenolne kisline in Jeffamina D-2000. Njuno kemijsko strukturo sem potrdila z infrardečo spektroskopijo (IR). Za preučevanje vpliva kopolimera benzoksazina iz bio-obnovljivih virov na oblikovni učinek sem s polimerizacijo z odpiranjem obroča pri visokih temperaturah pripravila benzoksazinski kopolimer v različnih masnih razmerjih. Termične lastnosti zamreženih vzorcev sem določila z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC), s katero sem pridobila potrebne podatke za nadaljnje preučevanje oblikovnega učinka. Uspešnost zamreževanja sem poleg DSC analize preverila še z IR. Potencialno uporabnost in učinkovitost oblikovnega učinka zamreženih kopolimerov sem preverila s cikličnimi upogibnimi testi. S slednjimi sem oblikovni učinek potrdila in ga ovrednotila z razmerjem zadržane oblike (Rf) in razmerjem obnovljene oblike (Rr). Vzorci so tako dosegli dokaj dobro razmerje zadržane oblike (37–95 %) pri sobni temperaturi in visoko razmerje obnovljene oblike (87–100 %) pri 10 C nad temperaturo steklastega prehoda v 1. ciklu po 30 minutah. Dobro razmerje med učinkovitim oblikovnim učinkom in termičnimi lastnostmi je imel kopolimer z masnim razmerjem 50 : 50, saj se je izkazalo, da vzorci z večjo vsebnostjo stearilamina boljše zadržijo obliko, vzorci z večjo vsebnostjo Jeffamina D-2000 pa jo boljše obnovijo. Prav tako sem ugotovila, da vzorci prenesejo vsaj 4 cikle oblikovnega učinka.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-28 11:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118620</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 10281</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27083011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
