Dvokomponentni benzoksazinski materiali iz bio-obnovljivih virov z zmožnostjo oblikovnega učinkaMalnarič, Iris (Avtor) Ručigaj, Aleš (Mentor) benzoksazinbio-obnovljivi viritermične lastnostitemperatura steklastega prehodaoblikovni učinekVse večja poraba fosilnih goriv je privedla do njihove omejene razpoložljivosti ter je povzročila onesnaževanje zraka, globalno segrevanje in ostale okoljske probleme. Številne raziskave so zato vedno bolj usmerjene k iskanju polimerov iz obnovljivih virov, ki lahko nadomestijo polimerne materiale na osnovi fosilnih goriv. Iz naravnih surovin se lahko pridobi tudi bio-osnovane benzoksazine, ki imajo zaradi svoje kemijsko zamrežene strukture dober potencial kot polimeri z oblikovnim učinkom (SMP). Ti v zadnjih dveh desetletjih odpirajo možnosti za nova področja uporabe. Pri eksperimentalnem delu sem sintetizirala benzoksazinski monomer na osnovi difenolne kisline in stearilamina ter na osnovi difenolne kisline in Jeffamina D-2000. Njuno kemijsko strukturo sem potrdila z infrardečo spektroskopijo (IR). Za preučevanje vpliva kopolimera benzoksazina iz bio-obnovljivih virov na oblikovni učinek sem s polimerizacijo z odpiranjem obroča pri visokih temperaturah pripravila benzoksazinski kopolimer v različnih masnih razmerjih. Termične lastnosti zamreženih vzorcev sem določila z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC), s katero sem pridobila potrebne podatke za nadaljnje preučevanje oblikovnega učinka. Uspešnost zamreževanja sem poleg DSC analize preverila še z IR. Potencialno uporabnost in učinkovitost oblikovnega učinka zamreženih kopolimerov sem preverila s cikličnimi upogibnimi testi. S slednjimi sem oblikovni učinek potrdila in ga ovrednotila z razmerjem zadržane oblike (Rf) in razmerjem obnovljene oblike (Rr). Vzorci so tako dosegli dokaj dobro razmerje zadržane oblike (37–95 %) pri sobni temperaturi in visoko razmerje obnovljene oblike (87–100 %) pri 10 C nad temperaturo steklastega prehoda v 1. ciklu po 30 minutah. Dobro razmerje med učinkovitim oblikovnim učinkom in termičnimi lastnostmi je imel kopolimer z masnim razmerjem 50 : 50, saj se je izkazalo, da vzorci z večjo vsebnostjo stearilamina boljše zadržijo obliko, vzorci z večjo vsebnostjo Jeffamina D-2000 pa jo boljše obnovijo. Prav tako sem ugotovila, da vzorci prenesejo vsaj 4 cikle oblikovnega učinka.20202020-08-28 11:55:00Magistrsko delo/naloga118620VisID: 10281COBISS_ID: 27083011sl