Javna ozaveščenost o jezikovnih motnjah v SlovenijiČamernik, Tjaša (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) jezikJezikovne motnje so motnje v razumevanju in/ali uporabi govorjenega, pisnega ali drugega simbolnega sistema (npr. znakovni jezik). Specifična jezikovna motnja je del razvojnih jezikovnih motenj, nima znanega vzroka in zajema različna področja jezikovnega funkcioniranja. Za poimenovanje jezikovnih motenj neznanega vzroka so v uporabi tudi drugi različni termini, kot so: govorno-jezikovna motnja, razvojna disfazija, specifični jezikovni primanjkljaji ipd. Prav tako so v uporabi različni diagnostični kriteriji, ki skupaj z neenotno terminologijo vplivajo na poznavanje jezikovnih motenj, javno ozaveščenost in dostop do logopedskih storitev. Pogosto pravilne informacije o jezikovnih motnjah v javnosti niso dovolj razširjene ali pa so celo nedosledne. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo najprej predstavili govorno-jezikovne motnje, nato pa smo natančno opisali razvojne jezikovne motnje, specifično jezikovno motnjo, zgodovino poimenovanja oziroma terminologije jezikovnih motenj ter diagnostične kriterije za opredelitev specifične jezikovne motnje. Opisali smo tudi pomen javne ozaveščenosti na področju logopedije in predstavili izsledke do sedaj narejenih raziskav. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo javne ozaveščenosti o jezikovnih motnjah v Sloveniji. Prav tako je bil osrednji namen ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji javne ozaveščenosti o jezikovnih motnjah v Sloveniji glede na starost, spol, izobrazbo in socioekonomski status. Vzorec je zajemal 90 oseb z območja celotne Slovenije in je bil sestavljen iz treh starostnih skupin; 18−39 let, 40−59 let ter 60 in več let. Vse starostne skupine so bile enako zastopane. Vprašani so izpolnili vprašalnik o javni ozaveščenosti o jezikovnih motnjah. Z raziskavo smo ugotovili, da je stopnja javne ozaveščenosti v Sloveniji vprašljiva. Večina vprašanih pozna izraz jezikovna motnja, hkrati pa ga ne zna pravilno opredeliti in ne pozna značilnosti motnje. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo nekatere statistično pomembne razlike v javni ozaveščenosti o jezikovnih motnjah med različnimi starostnimi skupinami in glede na spol, izobrazbo ter socioekonomski status.20202020-08-28 09:23:13Magistrsko delo/naloga118618COBISS_ID: 26302467sl