Analiza predpisovanja peroralnih protitumornih zdravil brez dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji na Onkološkem inštitutu LjubljanaVerbič, Drago (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Eberl, Andreja (Komentor) peroralna kemoterapijazdravila brez dovoljenja za prometprokarbazinlomustinizdajasvetovanje bolnikomNekatera zdravila nimajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, vendar se lahko na podlagi odobritve Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke v izjemnih primerih vseeno uporabljajo. Namen retrospektivne raziskave je bil pregled predpisovanja in izdaje peroralnih protitumornih zdravil brez dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Dejansko gre le za dve zdravilni učinkovini, prokarbazin in lomustin. Pregledali smo njuno predpisovanje bolnikom in ovrednotili kritične točke, ki bi jih bilo treba vključiti v svetovanje ob izdaji, saj ta zdravila nimajo priloženih Navodil za uporabo v slovenskem jeziku. V obdobju od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018 sta bila prokarbazin in lomustin izdana 109 bolnikom, od katerih je bilo v analizo vključenih 106 (97 %) bolnikov. Zdravilni učinkovini sta se predpisovali bolnikom, ki so se zdravili zaradi tumorja CŽS (37 %), Hodgkinovega limfoma (31 %), ne-Hodgkinovega limfoma (30 %) in mešanega limfoma (2 %). Večina (57 %) bolnikov je prejemala terapijo bolnišnično, 35 % pa ambulantno. Pri pregledu odmerjanja smo ugotovili, da je bila relativna intenzivnost zdravljenja 90–100 % dosežena pri 53/87 (61 %) bolnikov. Na znižanje intenzivnosti zdravljenja vpliva tudi zakasnitev terapije, ki se je pojavila pri 56/330 (17 %) ciklov, pri čemer se je cikel največkrat (13 %) zakasnil za 1–2 tedna. Pri pregledu krvne slike bolnikov smo ugotovili, da 50/553 (9 %) laboratorijskih izvidov ni dopuščalo nadaljevanja zdravljenja in bi bila potrebna zakasnitev terapije, kar je bilo upoštevano v 66 % primerov. Bolniki s tumorji CŽS (PCV shema) so imeli poenoteno predpisovanje odmerka prokarbazina in/ali lomustina, ki pa ni odstopal od predpisanega za več kot 10 % v primeru prokarbazina pri 66 % bolnikov in v primeru lomustina pri 90 % bolnikov. Mediana sočasno predpisanih zdravil na bolnika je bila 12 (brez upoštevanja zdravilnih učinkovin iz sheme protitumorne terapije). Bolniki so imeli najpogosteje predpisana zdravila iz skupin A (23 %), J (19 %) in N (20 %) po klasifikaciji ATC. Pri pregledu interakcij smo v bazi Lexicomp® zaznali potencialne interakcije kategorije X in D pri 36 % bolnikov in v bazi IBM Micromedex® potencialne kontraindicirane in pomembne interakcije pri 72 % bolnikov. Na podlagi rezultatov smo identificirali kritične točke pri zdravljenju s prokarbazinom in lomustinom ter pripravili obrazca, ki bosta v pomoč pri svetovanju ob izdaji teh zdravilnih učinkovin. Poenoteno svetovanje lahko pripomore k boljši učinkovitosti in varnosti zdravljenja.20202020-08-28 08:45:02Magistrsko delo/naloga118613VisID: 74776sl