<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Literarna analiza izbranih slikanic na osnovi kognitivne teorije</dc:title><dc:creator>Frančeškin,	Lala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažić,	Milena Mileva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikanica</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V prvem poglavju teoretičnega dela so predstavljene: kratka sodobna pravljica s svojimi značilnostmi na podlagi teorije Marjane Kobe, zgodovina slikanice ter klasifikacija slikanice kot umetniškega dela, kot ju opisujeta Martin Salisbury in Morag Styles. 
V drugem poglavju teoretičnega dela so predstavljene različne teorije, na katerih temelji analiza izbranih avtorskih slikanic, in sicer literarni teoriji Marjane Kobe iz let 1999 in 2000; teoriji o literarnih univerzalijah Patricka Colma Hogana iz leta 1997; kognitivnih teorijah Marije Nikolajeve iz leta 2003 ter Bettine Kümmerling-Meibauer in Jӧrga Meibauerja iz leta 2011;  nevroznanstvenih teorijah Paula B. Armstronga iz leta 2015 in Zvezdana Pirtoška iz leta 2016.  
V tretjem poglavju teoretičnega dela je sinteza teoretičnih izhodišč vseh trojih teorij v obliki kategorij, ki so skupne obravnavanim literarnim, kognitivnim in nevroznanstvenim teorijam in ki predstavljajo podlago za literarno-kognitivno analizo slikanice. Domnevam, da bom prišla do podobnih zaključkov skozi optiko vseh trojih teorij. Naloga, izdelana po tej metodi, me bo privedla do potrditve hipoteze. 
V drugem, to je v empiričnem delu, je predstavljena analiza treh avtorskih slikanic, in sicer: Sneženi mož (1978, 2001) Raymonda Briggsa, Prav zares lahko paziva na tvojega psa (2006, 2006) Lauren Child in Deček in hiša (2014) Maje Kastelic. Analizi sledi interpretacija ugotovitev. Analiza slikanic in interpretacija analize temeljita na kategorijah, ki so skupne literarnim, kognitivnim in nevroznanstvenim teorijam, predstavljenim v teoretičnem delu diplomskega dela. Kategorije, ki so nastale na podlagi presečišč vseh obravnavanih teorij, so sledeče: otrok in odrasel, človeški obraz, barve, linije, svetloba, prostor in ozadje, simetrija, čustva in občutek estetskega, univerzalnost, besedna umetnost, odnos med verbalnim in vizualnim v slikanici. 
V zaključku diplomske naloge so opisane različne možnosti uporabe slikanic v pedagoškem procesu ter nakazana izhodišča za razširitev diplomskega dela.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-27 09:08:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118308</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26211075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
