Vpliv posturalnih perturbacij na stresni odziv pri človekuPetrič, Carolina (Avtor) Geršak, Gregor (Mentor) Babič, Jan (Komentor) : elektrodermalna aktivnost (EDA)posturalne perturbacijeposturalne motnjestresni odzivmotnje stabilnostiNamen tega dela je bil načrtovati pilotno študijo za izvedbo posturalne perturbacije na človeka med mirno stojo, pri čemer smo opazovali njegov stresni odziv, ki se pojavi po motnji stabilnosti. Udeleženec je stal na pritiskovnih ploščah in imel je oblečen prilagojen pas, na katerega smo pritrdili jeklenico. S pomočjo električnih servomotorjev smo vlekli jeklenico in s tem povzročali nenadne premike udeleženca. Sila se je spreminjala v smeri naprej – nazaj (anterior – posterior). Amplituda sile je bila vedno enaka in prilagojena na določen odstotek telesne teže udeleženca. Udeleženec je naredil največ en korak, če ni bil zmožen povsem kompenzirati posturalne motnje. V pilotni študiji smo skupno testirali štiri udeležence. Vsi udeleženci so prejeli deset posturalnih motenj. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini. Ena skupina je začela s prvo motnjo nazaj in nato prejela drugih devet v nasprotno smer naprej. Druga skupina je začela s prvo motnjo naprej in naslednjih drugih devet motenj nazaj. S pritiskovnimi ploščami smo spremljali center pritiska in z aktivnim optičnim markerjem center mase. Za oceno stresnega odziva (psihofiziološke vzburjenosti) smo merili elektrodermalno aktivnost udeležencev. Med poskusom smo opazovali: 1. vpliv spremembe smeri posturalne motnje na stresni odziv – prva in druga motnja. 2. vpliv ponavljajočih (devet zaporednih) posturalnih motenj na stresni odziv – druga do deseta motnja. Analiza je pokazala, da se splošna psihofizološka vzburjenost s spremembo začetne smeri motnje ni razlikovala. Se pa udeleženci ob spremembi naprej – nazaj pri drugi motnji hitreje in močneje odzovejo. Pri ponavljajočih posturalnih motnjah se splošna vzburjenost po deveti zaporedni motnji zmanjša. Ugotovimo, da se po deveti zaporedni motnji udeleženci hitreje in močneje odzovejo na stimulus. Ker je bila študija testna in smo imeli le štiri udeležence, ni nobena sprememba statistično značilna. Zaključki, izkušnje in znanje, ki smo ga pridobili iz pričujoče študije, pripomorejo k boljšemu razumevanju človeškega stresnega odziva na posturalne motnje.20202020-08-26 11:40:00Diplomsko delo/naloga118192VisID: 51542sl