<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza genetskih različic v regulatornih in kodirajočih področjih gena SHOX pri otrocih z nepojasnjeno nizko rastjo</dc:title><dc:creator>Stritar,	Jera	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hovnik,	Tinka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nepojasnjena nizka rast</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje po Sangerju</dc:subject><dc:subject>MLPA</dc:subject><dc:subject>gen SHOX.</dc:subject><dc:description>Nizka rast je pogosto razvojno stanje v otroštvu. Opredeljena je kot telesna višina, ki je manjša od dveh standardnih odklonov (-2 SD) povprečne višine za spol, starost in populacijo. Pojavlja se pri nekaterih motnjah endokrinega sistema, kroničnih sistemskih boleznih, presnovnih in kostnih boleznih ter v sklopu določenih genetskih sindromov. Vseeno pa velik delež nizke rasti ostaja nepojasnjen, kar imenujemo idiopatska ali nepojasnjena nizka rast. Med pogostejšimi genetskimi vzroki nizke rasti so spremembe v regulatornih in kodirajočih področjih gena SHOX. Te naj bi bile glede na tujo literaturo odgovorne tudi za 2-15% primerov nepojasnjene nizke rasti. Gen SHOX se nahaja v psevdoavtosomalni regiji kratke ročice kromosomov X in Y ter ima pomembno vlogo v razvoju okostja. Najpogostejše genetske spremembe gena SHOX so delecije različnega obsega, ki lahko zajemajo sam gen ali pa njegove regulatorne regije. Sledijo duplikacije ter nesmiselne in drugačnosmiselne točkovne spremembe v kodirajočem območju gena. 
Namen magistrske naloge je bil s sekvenciranjem po Sangerju določiti točkovne spremembe, manjše delecije in insercije, z metodo hkratnega pomnoževanja od ligacije odvisnih sond (MLPA) pa določiti večje spremembe v številu kopij (CNV) gena SHOX v slovenski populaciji otrok z nepojasnjeno nizko rastjo. Dobljene rezultate smo primerjali s podatki iz literature. 
V raziskavo je bilo vključenih 84 preiskovancev z neznano etiologijo nizke rasti, vodenih na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter v genetski ambulanti Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Vzročno spremembo v genu SHOX smo odkrili le pri enem preiskovancu, kar predstavlja 1,2% raziskovalne skupine. Na podlagi naše raziskave lahko torej trdimo, da je pojavnost SHOX sprememb v populaciji slovenskih otrok nepojasnjene nizke rasti manjša, kot bi pričakovali glede na podatke v drugih populacijah. Je pa to v skladu z rezultati predhodno opravljene raziskave na manjši skupini slovenskih bolnikov z nepojasnjeno nizko rastjo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-26 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118183</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 74662</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
