<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prisotnost empatije med študenti zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Vranković,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>empatične spretnosti</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligentnost</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Empatija je med zdravstvenim osebjem zelo pomembna, saj se nanaša na samo
prepoznavanje in razumevanje čustev drugih, obenem pa pozitivno vpliva na zdravstvene
izide obravnavanih pacientov. Zelo pomembno je, da jo usvojijo tudi študentje zdravstvene
nege in se tako pripravijo na bodočo zaposlitev. Namen: Namen diplomske naloge je
raziskati in ugotoviti stopnjo empatije med študenti zdravstvene nege, saj je pomembno, da
se zavedajo njenega pomena in jo aktivno razvijajo. Metode dela: Uporabljena je bila
kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete
1ka, obdelani pa s programoma Excel in SPSS. Za merjenje stopnje empatije med študenti
zdravstvene nege Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani je bila uporabljena
Jeffersonova lestvica empatije. Določili smo minimalne in maksimalne vrednosti, srednje
vrednosti (povprečna vrednost, mediana in modus) ter standardne odklone. Za ugotavljanje
statistično pomembnih razlik med skupinami in povezanosti med spremenljivkami smo
uporabili t-test, ANOVA test ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Ugotovili
smo, da so študenti zdravstvene nege empatični, saj je povprečna stopnja empatije med
študenti kar visoka. O povezanosti predhodne izobrazbe, vrste in letnika študija z empatijo
ne moremo trditi ničesar. Demografske značilnosti kot sta spol in starosti nista povezani z
večjo stopnjo empatije med študenti, saj razlike niso bile statistično značilne. Razprava in
zaključek: Nekatere študije so navajale statistično značilne razlike v spolu, starosti,
letniku, vendar ne vse. Letnik študija lahko vpliva na stopnjo empatije, saj imajo študentje
tretjega letnika praviloma več izkušenj kot študentje prvega letnika. Ugotovili smo, da
izkušnje z zdravstveno nego vplivajo na vrednost empatije, kar je sicer že prej trdilo kar
nekaj raziskovalcev. Primerljiva raziskava je bila izvedena na študentih zdravstvene nege
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Ugotovili smo tudi, da obstajajo primerljive
raziskave, najbolj podobna izmed njih je bila od Novakove, v kateri je ugotovila, da vrsta
študija in predhodna izobrazba ne vplivata na stopnjo empatije, so pa ženske bolj
empatične od moških.</dc:description><dc:publisher>[N. Vranković]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-22 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118137</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98760</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25907459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
