<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloge učitelja mentorja študentu na praksi</dc:title><dc:creator>Markič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin,	Janica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mentor</dc:subject><dc:subject>vloge mentorja</dc:subject><dc:subject>mentoriranec</dc:subject><dc:subject>mentorski odnos</dc:subject><dc:subject>izzivi in težave mentoriranja</dc:subject><dc:subject>evalvacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava področje mentorstva, ki poteka v vzgojno-izobraževalnih institucijah (vrtcih, osnovnih in srednjih šolah) ob prihodu študentov na obvezno študijsko prakso. Osredotoča se na teme in vprašanja, kot so: opredelitev mentorstva in učitelja mentorja, katere kompetence naj bi učitelj mentor imel in katere vloge prevzema pri svojem delu mentorja študentu na praksi. V tem kontekstu smo najprej predstavili definicije različnih avtorjev, ki so poskušali zajeti večplastnost lastnosti in dela učitelja mentorja.

Vloge mentorja so zelo pomembne, saj sooblikujejo študentov osebni ter profesionalni razvoj. Hkrati učitelj mentor predstavlja študentu na praksi prvi stik z delovnim okoljem in neposrednim delom z učenci oz. otroki. 

Za kakovostno mentoriranje je ključnega pomena odnos, ki ga vzpostavljata mentor in mentoriranec. Na uspešnost odnosa vpliva veliko dejavnikov, kot so: kakovost komunikacije, čas, ki ga učitelj mentor in mentoriranec preživita skupaj, organizacijske in vodstvene kompetence učitelja mentorja in ne nazadnje tudi kompetence in spretnosti mentoriranca. Gre za diadni odnos, katerega graditelja sta tako mentor kot tudi mentoriranec. 

Vsak učitelj mentor se pri svojem delu srečuje tudi z izzivi in težavami. V sklepnem delu magistrskega dela so tako predstavljeni različni dejavniki, ki mentorju pomagajo pri premagovanju le-teh, ter tudi možne rešitve, ki bi lahko vplivale na zviševanje kakovosti mentorskega dela. 

V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskovanja procesa mentoriranja študentom, ki prihajajo na študijsko prakso. Zanimalo nas je, kaj mentorje motivira, da sprejemajo vlogo mentorja, s katerimi izzivi in težavami se srečujejo, kakšne so njihove možnosti in želje po dodatnem strokovnem izobraževanju ter koliko jim evalviranje lastne prakse pomaga pri zviševanju kakovosti mentorskega dela.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-22 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118135</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 457820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
