<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlike v nekaterih parametrih igralne učinkovitosti med zmagovalci in poraženci na tekmah evropskega prvenstva v rokometu na mivki 2019 za ženske</dc:title><dc:creator>Bolčina,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibila,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rokomet na mivki</dc:subject><dc:subject>igralna učinkovitost</dc:subject><dc:subject>evropsko prvenstvo 2019.</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil na podlagi eksperimenta, ki je bil v našem primeru opazovanje poteka igre devetih tekem evropskega prvenstva v rokometu na mivki 2019 za ţenske, ugotoviti, kateri elementi igre, taktične postavitve ter pogostost in učinkovitost izvajanja določenih tehnično taktičnih elementov najbolj vplivajo na potek tekme in uspešnost ekipe. Ker v rokometu na mivki izenačen izid ne obstaja, saj se ob izenačenem rezultatu v polčasih izvedejo zaključni streli, smo razlike opazovali med zmagovalci in poraţenci v posameznem polčasu. Vzorec predstavljajo igralke desetih reprezentanc, ki so igrale na Evropskem prvenstvu v rokometu na mivki 2019. Podatke, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, smo pridobili s pomočjo analize video posnetkov, objavljenih na spletni strani EHF TV (http://www.ehftv.com/competitions). Podatke smo v vsakem polčasu spremljali ločeno za obe ekipi in ločeno glede na fazo obrambe oziroma fazo napada. Za nekatere spremenljivke smo rezultate razbrali iz uradnih zapisnikov, objavljenih na spletni strani Evropske rokometne zveze. Vse izbrane spremenljivke smo s pomočjo programa Microsoft Excel uredili v tabeli, ki je zajemala 20 spremenljivk v osemnajstih odigranih polčasih. Na podlagi teh smo izoblikovali hipoteze, ki smo jih v nadaljevanju poskušali potrditi oziroma ovreči. Sledila je statistična obdelava podatkov v programu IBM SPSS Statistics 22. Za vse obravnavane spremenljivke smo glede na pripadnost proučevani skupini izračunali osnovne statistične značilnosti in testno statistiko. Glede na rezultate testa normalnosti porazdelitve in homogenosti varianc smo za testiranje razlik med zmagovalci in poraţenci uporabili T-test za neodvisne vzorce, Brown-Forsytheov test in Mann-Whitneyev test. Vse podatke smo obdelali in kasneje interpretirali pri 5 % stopnji tveganja.
Statistično značilne razlike med zmagovalci in poraţenci so se pojavile pri štirih spremenljivkah, to so: skupno število podaj (SŠP), skupno število golov (SŠG), skupno število strelov (SŠS), število strelov za eno točko (ŠS1). V povprečju so pri naštetih spremenljivkah zmagovalci dosegali višje vrednosti od poraţencev. Iz dobljenih rezultatov smo zaključili, da so si zmagovalci z večjim številom podaj uspeli priboriti več priloţnosti za strel in boljši poloţaj strela v igrišču, kar je prispevalo k višjemu odstotku zadetih strelov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-21 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118117</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 29081</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27615491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
