Literaturni pregled peroralnih liofilizatov, njihove izdelave, optimizacije in metod za vrednotenjePokovec, Simona (Avtor) Ahlin Grabnar, Pegi (Mentor) Bjelošević, Maja (Komentor) peroralni liofilizatolanzapinnačrtovanje z vgrajeno kakovostjooptimizacijaPeroralni liofilizati so trdne farmacevtske oblike, ki so namenjene aplikaciji v ustno votlino ali dispergiranju v vodi pred zaužitjem. Njihova značilnost je hiter razpad in s tem raztapljanje zdravilnih učinkovin, kar izboljša absorpcijo in biološko uporabnost. Namen dela je bil načrtovati razvoj peroralnih liofilizatov z olanzapinom. Uporabili smo pristop razvoja z vgrajeno kakovostjo. S pomočjo pregleda tržišča in proučevanja znanstvene literature smo vzpostavili prostor znanja. Ugotovili smo, da je trenutno na tržišču le 22 različnih peroralnih liofilizatov, največ je tistih z delovanjem na živčevje. Najpogosteje uporabljene pomožne snovi so: manitol, želatina, citronska kislina, NaOH, ksantan gumi, glicin in dekstran 70. Z namenom optimizacije se najpogosteje uporabljajo površinsko aktivne snovi in vodotopni polimeri. Določili smo ciljni kakovostni profil in nato izbrali kritične atribute kakovosti. To so: izgled, mehanska odpornost, raztapljanje, čas razpadnosti in zaostanek vlage. Za identifikacijo tveganj kakovosti smo uporabili diagram poteka in Ishikawa diagram, čemur je sledila analiza in ocena tveganj. Analiza potencialnih napak in njihovih posledic se je izkazala kot nezadostna, zato smo dodatno uporabili barvne matrike in barvno lestvico za določitev deskriptorjev tveganja. Kot kritične atribute vstopnih materialov smo določili: vrsto, % in intrinzično vsebnost vlage pomožnih snovi ter velikost delcev, kristaliničnost/ amorfnost in topnost zdravilne učinkovine. Kot kritične procesne parametre smo določili: hitrost ohlajanja polic, temperaturo polic, tlak v sušilni komori in čas primarnega sušenja ter temperaturo polic in čas sekundarnega sušenja. S pomočjo programa Minitab® in podatkov Katedre za farmacevtsko tehnologijo smo vzpostavili načrtovalni prostor in uporabili metodo linearne regresije ter faktorski načrt (2x4). Postavili smo model z dobro napovedno močjo in predlagali optimizirano formulacijo. Prišli smo do sledečih zaključkov: v formulaciji je optimalno 6 % pomožnih snovi, med njimi prevladuje manitol, višji % PVP K25 niso zaželeni, vsebovati mora več manitola kot PVP K25. Njuno razmerje je najmanj 1:5, čemur se približujejo rezultati. Za vgradnjo olanzapina je vsebnost želatine nujna, česar program ni bil zmožen prepoznati. Model predstavlja približek vrednosti, ki nam lahko pomagajo pri razvojnem delu ter preprečijo nepotreben vložek napora, časa in virov.20202020-08-20 08:45:02Magistrsko delo/naloga118107VisID: 74363sl