Vpliv razcepov v orofacialnem področju na doseženo stopnjo izobrazbeAlič, Lucija (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) orofacialno področjeRazcepi v orofacialnem področju so najpogostejša orofacialna motnja. V današnjem času so s pomočjo napredka medicine uspešno zdravljeni. Kljub ne tako redki pojavnosti razcepov in predvidevanjem, da čeprav ustrezno zdravljeni razcepi še vedno vplivajo na otrokov razvoj in funkcioniranje, to področje še ni v celoti raziskano. Znano je, kako razcepi vplivajo na razvoj govora in jezika, kakšne težave se pojavljajo pri hranjenju, ni pa jasno potrjeno, ali vse te težave vplivajo na celostni akademski razvoj posameznika. Boljše poznavanje področja učne uspešnosti oseb z razcepi bo vsem vključenim v rehabilitacijski tim pomagalo pri razumevanju njihovih sposobnosti in omogočalo lažjo pripravo na delo pri individualnih obravnavah ali v vzgojno-izobraževalnem procesu. Teoretični del pojasnjuje vrste razcepov, njihovo pojavnost in posledice, ki jih le te povzročajo na posameznikovo funkcioniranje; vse od težav s prehranjevanjem, dihanjem, govorom pa do vpliva razcepa na otrokovo vključenost v okolje. Predstavljena so področja, ki vplivajo na osebnostni razvoj vsakega posameznika in ga spremljajo ter izoblikujejo v času izobraževanja. Naloga vključuje tudi področja, ki v času šolanja vplivajo in izoblikujejo osebe z razcepi, saj jih spremembe v orofacialnem področju še dodatno zaznamujejo in vplivajo na njihovo odraščanje – predvsem težave s sluhom in govorom. V empiričnem delu je predstavljen vprašalnik, ki smo ga sestavili za namen raziskave. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop. Izpolnjene vprašalnike smo pregledali in odgovore vnesli v program IBM SPSS Statistics 22, kjer smo, s χ2 testom ali njegovo alternativo – Kullbackovim testom, preverili naše hipoteze. Primerjali smo doseženo izobrazbo oseb z razcepi in njihovih zdravih vrstnikov, preverili, ali obstajajo razlike v doseženi izobrazbi glede na vrsto razcepa in ali izobrazba staršev vpliva na stopnjo izobrazbe otroka. Zanimalo nas je, ali obstajajo področja učenja, kjer imajo osebe z razcepi več težav in ali so težave na posameznih področjih odvisne od vrste razcepa. Podatke o osebah z razepi smo pridobili s KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani, kjer vodijo evidenco rojstev z razcepi v Sloveniji. Ker nas je zanimala predvsem njihova akademska uspešnost, smo za vzorec izbrali populacijo oseb, ki so že imeli možnost dokončati šolanje, torej vse med 24. in 27. letom starosti. Vprašalnike oseb z razcepi smo primerjali s kontrolno skupino vrstnikov enake starosti. Ugotavljamo, da razlike med osebami z razcepi in njihovimi vrstniki, na področju matematike (P = 0,279) , materinega (P = 0,789) in tujega (P = 0,159) jezika, niso statistično pomembne. Tudi razlike znotraj skupine oseb z razcepi niso pogoste, le v primeru, ko smo primerjali osebe z izoliranim razcepom neba (CP) z drugimi razcepi, smo ugotovili statistično pomembno več težav na področju tujega jezika (P = 0,044). Velik vpliv na uspeh pri jezikih ima sluh. Dokazali smo, da težave s sluhom pomembno vplivajo na uspešnost pri usvajanju jezika, tako pri materinem jeziku (P = 0,010), kot pri tujem (P = 0,002) ter pri usvajanju matematičnih znanj (P = 0,0019). Da bi bolje razumeli vpliv okolja na otroka, smo preverili ali izobrazba staršev vpliva na izobrazbo otrok in ugotovili statistično pomemben vpliv mamine izobrazbe (P = 0,038) na končni uspeh otroka. Predvidevamo, da bi se v primeru številčnejšega odziva oseb z razcepi pokazali nekoliko drugačni rezultati. Zanimivo bi bilo enako raziskavo ponoviti na občutno večjem vzorcu. Za boljši vpogled bi dodali še vprašanje o izvoru razcepa – ali gre za sindrom s pridruženim razcepom ali zgolj izoliran razcep in nato preverili, ali obstaja razlika med njima. Sledenje in spremljanje oseb z razcepi je danes mnogo boljše, kot pred tridesetimi leti in smiselno bi bilo, da bi otroke z razcepi v današnjih časih podrobneje spremljali ves čas šolanja, ne le zaradi težav s sluhom in govorom, temveč tudi zaradi njihovega kognitivnega delovanja in učne uspešnosti. Dobili bi boljši vpogled v njihove zmožnosti ter lažje razumeli vpliv rojstva z razcepom na kognitivno delovanje posameznika, njegove sposobnosti, primanjkljaje in nenazadnje na kvaliteto življenja. Glede na rezultate naše raziskave bi se morali prevsem osredotočiti na otrokov sluh, saj ta lahko pomembno vpliva na otrokovo učno uspešnost.20202020-08-20 04:07:16Magistrsko delo/naloga118095COBISS_ID: 25517571sl