<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vaginalni mikrobiom kot dejavnik tveganja za prezgodnji porod</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Keli	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezgodnji porod</dc:subject><dc:subject>vaginalni mikrobiom</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje naslednje generacije</dc:subject><dc:subject>16S rRNA sekvenciranje</dc:subject><dc:subject>RNA-sekvenciranje</dc:subject><dc:subject>transkriptom</dc:subject><dc:description>Prezgodnji porod (PP) predstavlja vodilni vzrok neonatalne obolevnosti in umrljivosti. Kljub poročani povezavi med sestavo vaginalnega mikrobioma in PP, so bile predhodne raziskave v sklepih neskladne, sistemski mehanizmi preko katerih vaginalni mikrobiom vpliva na dovzetnost za PP, pa v veliki meri nepojasnjeni. Postavili smo naslednji hipotezi: (1) z analizo vaginalnega mikrobioma bomo ugotovili razlike v sestavi med slovenskimi nosečnicami, ki so rodile pred 37. tednom nosečnosti in nosečnicami, ki so rodile ob predvidenem terminu poroda, (2) potencialne razlike v sestavi vaginalnega mikrobioma so povezane s specifičnim globalnim ekspresijskim profilom v materini periferni krvi. Z namenom oceniti vlogo vaginalnega mikrobioma pri PP smo izvedli neodvisno raziskavo 16S sekvenciranja. Pri preiskovankah s PP smo ugotovili večjo mikrobno bogatost in raznolikost, zmanjšano zastopanost rodu Lactobacillus ter povečano zastopanost rodu Gardnerella in drugih z bakterijsko vaginozo in aerobnim vaginitisom povezanih rodov. Nadalje smo izvedli globalno transkriptomsko analizo RNA-sekvenciranja materine polne periferne krvi, z namenom ugotoviti ali je tvegani vaginalni mikrobiomski profil (CST IV/CST III) povezan s sistemskimi posledicami. Zaznali smo številne biološke poti, značilno povezane s PP (CST IV/CST III) med njimi signalno pot fosfatidilinositola, JAK-STAT, Fc gama-R fagocitozo in adherentne stike ter obogatene bolezenske in funkcijske procese, vključno z vnetnim odzivom, celičnim gibanjem, aktivacijo granulocitov, fagocitozo, kemotakso, organizacijo citoskeleta in adhezijo. V opravljeni raziskavi predstavljamo nadaljnje dokaze, da je sestava vaginalnega mikrobioma povezana s PP ter morebitno povezavo tveganega profila vaginalnega mikrobioma pri PP s hkratnimi transkriptomskimi spremembami periferne krvi. Z analizo prispevamo nova znanja potencialnih dejavnikov, ki privedejo do PP.</dc:description><dc:publisher>[K. Hočevar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-12 09:55:28</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118015</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577.2:579.61:618.1(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13238</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25046531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
