<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava obrabe obutve s tipom stopala, določenim z analizo stopalnega odtisa</dc:title><dc:creator>Zajc,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>analiza obutve</dc:subject><dc:subject>značilnosti obutve</dc:subject><dc:subject>stopalni lok</dc:subject><dc:subject>Clarkov kot</dc:subject><dc:subject>indeks Staheli</dc:subject><dc:description>Uvod: Obutev predstavlja pomemben del človekovega vsakdana. Poleg njenih splošnih značilnosti (dolžina, širina, višina, oblika pete, višina pete) so pomembne tudi pridobljene (starost čevlja, obraba pete, obraba podplata), saj z njihovo analizo pridobimo informacije o posameznikovem načinu hoje in tipu stopal. Tega pa lahko določimo tudi z analizo stopalnih odtisov, pri čemer so nam v pomoč mnogi indeksi. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati obrabo obutve s tipom stopala, določenim z analizo stopalnega odtisa, in ugotoviti njuno medsebojno povezanost. Metode dela: V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 22 preiskovancev, starih 22,6 ± 1,94 leta. Analizirali smo obrabo obutve v frontalni in transverzalni ravnini ter stopalne odtise z uporabo Clarkovega kota in Staheli indeksa. Rezultati: V frontalni ravnini posteriorno so izmerjeni koti obrabe pete čevljev znašali 0°–18°. Glede na stran obrabe smo stopalo opredelili kot plosko pri 9,09% preiskovancev, nevtralno pri 31,8% preiskovancev in obokano pri 59,1% preiskovancev. V transverzalni ravnini so bili najbolj obrabljeni deli podplata obutve zaznani na področju glavic metatarzal in na področju pete. Pri analizi stopalnih odtisov so vrednosti izmerjenega Clarkovega kota znašale 38°–58°. Med njimi je bilo plosko stopalo opredeljeno pri 18,1% preiskovancev, nevtralno stopalo pri 36,4% preiskovancev in obokano stopalo pri 45,5% preiskovancev. Vrednosti Staheli indeksa so znašale med 0,18 in 1,26. Glede na dobljene koeficiente je bilo plosko stopalo definirano pri 0,5%,nevtralno stopalo pri 68,2% in obokano stopalo pri 27,3% preiskovancev. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da analiza obrabe obutve in analiza stopalnih odtisov z uporabo Clarkovega kota in Staheli indeksa data informacije o tipu stopala. Uporabljena indeksa sta pokazala statistično značilno močno negativno povezanost (r = –0,560; p = 0,007), medtem ko rezultati obrabe pete obutve in rezultati Clarkovega kota (r = 0,199; p = 0,375) ter Staheli indeksa (r = –0,075; p = 0,739) niso pokazali statistično značilne povezanosti. Podobne raziskave, vendar z večjim vzorcem in bolj standardiziranim načinom izvedbe, imajo v prihodnosti velik potencial, saj predstavljajo novost na področju ortotike.</dc:description><dc:publisher>[Š. Zajc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-08 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117999</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98631</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25487875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
