<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja pri verskem pouku</dc:title><dc:creator>Jančič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodičar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>primanjkljaji na posameznih učnih področjih</dc:subject><dc:subject>kateheza</dc:subject><dc:subject>župnijski verouk</dc:subject><dc:subject>vera in kultura</dc:subject><dc:subject>inkluzivnost.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavam katehezo otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Kateheti, katehisti in katehistinje se pri poučevanju verouka velikokrat znajdejo v situacijah, ko imajo v večinski skupini veroučencev, ki so večinoma brez dodatnih učnih težav, tudi otroke s posebnimi potrebami – najpogosteje k verouku nemoteno prihajajo otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Taka situacija je pogosta tudi v srednjem šolanju, zato so v raziskavo vključeni tudi profesorji predmeta vera in kultura, ki ga izvajajo na katoliških gimnazijah. Otroci oziroma mladostniki s PPPU imajo na določenih področjih učenja, kot so branje, pisanje, računanje, pravopis izrazito nižje izobraževalne dosežke. Ker v stroki zaenkrat še ne obstajajo specifični didaktično-pedagoški pripomočki za delo z otroki in mladostniki s PPPU, sem ta problem natančneje raziskala, predstavila problematiko in poskusila oblikovati priporočila, ki bi jih pri verskem pouku otrok in mladostnikov v bodoče lahko upoštevali. Trenutno stanje v stroki sem raziskala z vprašalnikom, ki sem ga poslala izbranim katehetom in profesorjem predmeta vera in kultura. Ugotovila sem, da je k večinskemu pouku in verouku vključenih veliko otrok s PPPU (predvsem dislektikov), zanje pa zaenkrat ne obstajajo posebni specifični pripomočki in prilagojena učila. Profesorji in kateheti večinoma obravnavajo snov po zastarelih in neprilagojenih učbenikih, ki prav tako niso več primerni za ostale (vero)učence in dijake zaradi svoje neaktualnosti. Prav tako sem ugotovila, da se v stroki ne organizira dovolj rednih strokovnih izobraževanj, namenjenih specifičnemu delu z otroki in mladostniki s PPPU, oziroma se za taka izobraževanja kaže premalo zanimanja.</dc:description><dc:publisher>[N. Jančič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-06 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117995</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.014.523-053.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23407</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21996291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
