<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vojna fotografija kot ikona</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Sorčan,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ikona</dc:subject><dc:subject>vojna</dc:subject><dc:subject>ikonične vojne fotografije</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>fotoreportaža</dc:subject><dc:description>V začetnih vrsticah svoje naloge bom predstavila Platonovo teorijo ikone. Po tej teoriji je potrebno ločiti idejo samo od njenih podob, torej ločiti izvirnik od posnetka, model od simulakra. Posnetek – ikona je podoba, dobro utemeljen pretendent, za katerega jamči podobnost. Ta podobnost pa ni zunanja, torej ne gre za podobnost med eno in drugo stvarjo, pač pa za notranjo, duhovno podobnost med stvarjo in idejo. Ikona oz. posnetek je torej odraz nekega trenutka. Nikoli ni izvirnik, je pa posnetek nekega resničnega dogodka. V osrednjem delu naloge bom prikazala vsem poznane ikonične vojne fotografije. Preko dokazov, ki jim bom sledila, bom pokazala, da se nekatere od teh ne skladajo s Platonovo teorijo, saj niso posnetek resničnega dogodka. Te fotografije so bile zaigrane, uprizorjene za kamero, rekonstruirane. Kljub temu pa so te podobe postale ikone vojne fotografije, ker nas opozarjajo in opominjajo na grozote vojne, hkrati pa nam dvigujejo moralo z zgodbami o herojstvu in domoljubju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-26 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117798</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 454555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
