<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija priprave liposomov ter njihova farmacevtska uporabnost</dc:title><dc:creator>Snedec,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Liposomi</dc:subject><dc:subject>formulacija</dc:subject><dc:subject>fluorescein</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>liposomalni vitamin C</dc:subject><dc:subject>liposomalni digoksin</dc:subject><dc:subject>MDA-MD-231</dc:subject><dc:subject>nanotehnologija</dc:subject><dc:description>Liposomi so majhni vezikli sferične oblike, ki so sestavljeni iz lipidov. Zaradi iste sestave kot celična stena, so biorazgradljivi. Liposomi omogočajo pasivno targetirane terapije, če pa na njihovo steno vežemo še določene ligande, pa jih lahko uporabimo za tarčno dostavo učinkovin. Zaradi njihove široke uporabnosti, je na trgu že veliko liposomalnih formulacij zdravil za različna zdravljenja, tudi proti rakavim obolenjem. Z namenom priprave nove formulacije liposomov za dostavo učinkovin, smo se odločili najprej za postavitev primernega protokola. Ker natančni protokoli za določeno formulacijo niso na voljo, smo najprej izbrali in nato optimizirali protokol priprave ustreznih liposomov, ki bi omogočal zadostno kapsulacijsko učinkovitost vodotopnih molekul. Optimizirali smo parametre nastanka lipidnega filma, temperaturo segrevanja hidracijske raztopine ter tehnik hidracije, optimizirali sestavo hidracijske raztopine in jo prilagodili biološkim pogojem, ter optimizirali dializo. Tako smo iz začetnih približno 0,1 % kapsulacijske učinkovitosti le-to povečali na 10 % za modelno spojino fluorescein. Kot modelno vodotopno učinkovino smo kapsuirali vitamin C, nato pa smo še testirali protokol za kapsulacijo lipofilne molekule digoksina. Vpliv obeh formulacij na preživetje smo preverili na rakavi liniji MDA-MD-231. Pri liposomalnem vitaminu C nam ni uspelo doseči zmanjšanja preživetja in rasti celic, pri liposomalnem digoksinu pa je bil njegov vpliv na viabilnost celic zelo močan, saj je preživelo manj kot 10 % celic.</dc:description><dc:publisher>[T. Snedec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-26 07:15:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117786</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:616-006.6:620.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 176571</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26877187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
