Dedovanje v davčnem pravu - materialnopravni in procesnopravni vidikSusman, Klementina (Avtor) Podlipnik, Jernej (Mentor) obdavčevanjedohodninadedičdedovanjedavčni dolgnačelo enakosti.Legitimna pravica države, da pobira davke, ni sporna, a hkrati ni absolutna oziroma neomejena, saj država s takšnimi dejanji posega v pravico davčnih zavezancev do lastnine oziroma premoženja. Ker se država ne želi odpovedati tistemu, kar ji pripada, mora davčno obveznost preminulega poravnati pravni naslednik, ki ga pravo določa kot dediča. Splošno pravilo, ki je enako kot v dednem pravu, določa, da dedič v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov, ki pa ima določene splošne izjeme, ki veljajo za vse vrste davčnih dolgov. Zakonodajalec je za dohodnino na letni ravni določil posebna pravila, saj verjame, da gre za davke, ki so strogo osebne narave. Kot taki prenehajo obstajati, ko davčni zavezanec umre, razen če so izpolnjeni dodatni pogoji. Pogoji pa niso odvisni samo od dneva smrti davčnega zavezanca, temveč tudi od njegove dejavnosti in dejavnosti davčnega organa. Avtorica izpostavi tudi problem skladnosti posebnih pravil z načelom enakosti, kot ga določa Ustava Republike Slovenije. Pravni nasledniki so po nastanku davčne obveznosti, če ta še ni ugotovljena, dolžni opraviti dejanja, ki bi jih sicer moral opraviti davčni zavezanec, da bi se davčna obveznost ugotovila. To pomeni obveznost vložitve davčne napovedi ali davčnega obračuna. Če pa je bila davčna obveznost že odmerjena oziroma obračunana, pa izdani akti predstavljajo izvršilni naslov kot podlago za davčno izvršbo. V zaključku avtorica poda primerjalnopravni pogled glede obravnavanega instituta.20202020-07-24 09:00:02Magistrsko delo/naloga117763VisID: 92604COBISS_ID: 23784707sl