Filozofija s slikanicami kot posthumanistična praksa filozofije z otrokiPoličnik, Klara (Avtor) Šimenc, Marjan (Mentor) filozofija za otrokefilozofija s slikanicamikritično mišljenjepoučevanje filozofijekritični posthumanizemPričujoče delo poudarja neenotnost predstavnikov svetovnega gibanja filozofije za otroke, ki si prizadevajo za vključevanje filozofije v vzgojo in izobraževanje. Razdeljuje jih problematika razvijanja sposobnosti kritičnega mišljenja v demokratičnem dialogu. Neenotnost izhaja iz vprašanja Kaj je filozofija (za otroke)? in se nanaša na različna razumevanja (otroške) subjektivnosti in avtoritete učitelja pri poučevanju filozofije. Le-to prinese razlikovanja na filozofski in pedagoški ravni. V tej luči je predstavljena filozofija s slikanicami Karin Murris in Joanne Haynes kot pristop k poučevanju filozofije v kontekstu filozofije z otroki. Poučevanje temelji na odpiranju prostora mišljenja in dialoga otrok v skupnosti filozofskega raziskovanja, poudarjen je kontekst učne prakse. Postavljeno je v okvir rizomatske konceptualizacije mišljenja: ne misli posameznik, misli skupnost nekega prostora in časa, v čemer je prepoznan demokratični impulz kot odraz interakcije, poslušanja in priznavanja vse glasov otrok. Slikanice odigrajo vlogo olajševalne okoliščine, saj zbujajo čudenje otrok in omogočajo lažji dostop do idej. Hkrati so prepoznane kot bogat kulturni material za raziskovanje otroškega sveta: otroci premišljujejo svoje življenje, poglede na svet, mesto v družbi, vrednote in norme. V procesu imajo vlogo soustvarjalcev vednosti, učitelj pa je »odsoten,« intervenira le po potrebi, s spraševanjem ali samospraševanjem. Takšen učitelj mora biti sposoben gibanja med različnimi filozofijami, da predstavlja kritično držo in ne zapira vprašanja kaj je tisto, kar šteje kot filozofija.20202020-07-24 07:15:50Magistrsko delo/naloga117759VisID: 453724sl