Sporazumevalna zmožnost v slovenščini pri učencih 4. razreda dvojezične ljudske šole na avstrijskem KoroškemKrek, Špela (Avtor) Bešter, Marja (Mentor) Rot Vrhovec, Alenka (Komentor) dvojezična ljudska šolaNa obisku ene izmed dvojezičnih ljudskih šol na avstrijskem Koroškem smo zaznali, da se večina otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, na koncu ljudske šole ni sposobna sporazumevati v slovenskem (knjižnem) jeziku – kljub temu da je učni načrt za dvojezične šole zasnovan tako, da poučevanje vseh učnih predmetov poteka v približno enakem obsegu ur v nemščini in slovenščini. Zelo pomemben se zdi odnos do slovenskega jezika pri učiteljih in ravnateljih dvojezičnih šol. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšna je sporazumevalna zmožnost dvojezičnih učencev ob koncu ljudske šole (4. razred) in v kolikšni meri lahko učitelj z dobrim zgledom in s svojim zanimanjem za slovenski jezik pripomore k napredku pri njenem razvijanju. S tem namenom smo sestavili pisne in ustne preizkuse znanja, ki preverjajo vse sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). Preizkuse znanja je rešilo 21 učencev 4. razreda dvojezične ljudske šole. Nato je en razred (1. skupina) dva meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, drugega (2. skupina) pa učiteljica iz Avstrije. Po dveh mesecih smo z enakimi preizkusi ponovno preverili sporazumevalno zmožnost pri učencih obeh skupin. Pri 1. preverjanju smo ugotovili, da je sporazumevalna zmožnost učencev na splošno zelo šibka in da se sporazumevalna zmožnost učencev razlikuje glede na skupino. Učenci 1. skupine so bili v povprečju pri vseh sporazumevalnih dejavnostih boljši od učencev 2. skupine. 1. skupina je bila najuspešnejša pri poslušanju, 2. pa pri branju, obe skupini pa sta v povprečju dosegli najslabši rezultat pri govorjenju (pogovarjanju). Predvidevali smo, da je sporazumevalna zmožnost učencev odvisna od kakovostnega pouka in učiteljevega zanimanja za jezik. Rezultati 2. preverjanja so pokazali, da so učenci, ki jih je dva meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, napredovali pri vseh sporazumevalnih dejavnostih, največji napredek pa so dosegli pri govorjenju (pogovarjanju). Učence, ki jih je poučevala učiteljica iz Slovenije, so v povprečju pri posamezni sporazumevalni dejavnosti napredovali za 18,7 % do 42,0 %, učenci, ki jih je v tem času poučevala učiteljica iz avstrijske šole, so napredovali za 2,0 % do 6,6 %. To pomeni, da je z obvladovanjem slovenskega jezika in vključevanjem učencev v vse sporazumevalne dejavnosti ter z interesom za kakovosten pouk slovenskega jezika mogoče napredovati pri sporazumevalni zmožnosti v slovenščini tudi v zelo kratkem časovnem obdobju.20202020-07-24 03:40:09Magistrsko delo/naloga117753COBISS_ID: 23099651sl