<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spletna družbena omrežja v vsakdanjem življenju mladih</dc:title><dc:creator>Pust,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja z ugotavljanjem prisotnosti družbenih omrežij v vsakdanjem življenju mladih in o njihovi vlogi ter uporabnosti. Raziskave opozarjajo tako na pozitivno kot negativno vlogo medijev. V pozitivni vlogi, se predstavlja predvsem komunikacijo z drugimi, zabavo in iskanje informacij, kot negativno vlogo pa raziskave izpostavijo predvsem vplive na manj ugoden psihosocialni razvoj, ter zanemarjanje fizičnih stikov in odnosov z vrstniki. V magistrskem delu sem želela dati možnost mladim, da prek esejev izrazijo svoje izkušnje in mnenje o spletnih družbenih omrežjih, ki jih uporabljajo. Poročali so o izkušnjah v povezavi s spletnim nasiljem, zasvojenostjo in psihosocialnih stiskah, ki se pri mladih pojavljajo, ter na kakšen način se z njimi spopadajo. Zanimalo me je tudi, na katerih področjih mladi zaznavajo potrebo po večji in dodatni podpori, ter kje so v reševanju stisk dovolj podkrepljeni in kakšno vlogo pri tem pripisujejo staršem in strokovnim delavcem v šolskem kontekstu.
V teoretičnem delu sem opredelila obdobje mladostništva, v katerem so trenutno udeleženci moje raziskave, vplive spletnih omrežij in njihovo vlogo v vsakdanjem življenju mladih. Nadaljevala sem s predstavitvijo različnih psihosocialnih stisk in oblik nasilja, ki se pri mladih pojavljajo zaradi uporabe spletnih družbenih medijev, ter vlogo staršev in ostalih odraslih pri spoprijemanju mladih s spletnimi družbenimi omrežji.
Namen empiričnega dela je bil pridobiti vpogled v izkušnje, ki jih imajo mladi s spletnimi družbenimi omrežji. Zajemal je 112 učencev osmega in devetega razreda osnovnih šol, od tega je bilo 58 deklet ter 54 fantov. V vzorec so bili vključeni mladi iz treh osnovnih šol– dveh v Ljubljani in ene v Novem mestu. Uporabila sem kvalitativni raziskovalni pristop, za pridobivanje podatkov pa metodo pisanja eseja, ter skupinski pogovor. Podatke sem obdelala s kvalitativno vsebinsko analizo.
Z opravljeno raziskavo sem, kot sem predvidevala ugotovila, da so spletna družbena omrežja v vsakdanjem življenju osnovnošolcev vedno bolj prisotna. Mladi se zavedajo vseh nevarnosti, ki so prisotna na omrežji, poznajo načine, s katerimi se zavarujejo, še vedno, pa se prevečkrat soočajo s psihosocialnimi stiskami in povečano prisotnostjo novih, sodobnejših oblik nasilja. Poleg lastnega zavedanja pa so mladi poudarili tudi pomen staršev in drugih odraslih, ki bi jim bili s svojim nadzorom velikokrat v pomoč pri preprečevanju in premagovanju psihosocialnih stisk.
Rezultati raziskave so dopolnilo k že obstoječim raziskavam na področju mladih in spletnih družbenih omrežij, saj so pridobljeni na podlagi osebnih izkušenj mladih, kar je dobro izhodišče za preventivno delo in preprečevanje ter omilitev negativnih vidikov uporabe spletnih družbenih omrežij, s tem pa tudi za pripravo dodatnih izobraževanj in aktivnosti na tem področju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-24 03:39:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117751</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23110915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
