Vpliv hrupa na prozodične značilnosti govoraSpasojević, Maja (Avtor) Tivadar, Hotimir (Mentor) Beguš, Samo (Komentor) zvokHrup je eden izmed vodilnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na pojav fizičnih ali mentalnih bolezni ter znižujejo kakovost življenja prebivalstva. Je tudi pomemben javnozdravstveni problem, saj izpostavljenost prekomernim ravnem hrupa vodi do nastanka poškodb slušnega sistema, kognitivnih motenj, motenj spanja, razdražljivosti in vrste drugih težav, ki negativno vplivajo na človekovo počutje in zdravje. Več kot polovica evropske populacije je vsakodnevno obremenjena s čezmernimi ravnmi hrupa, ki presegajo zakonsko dovoljene vrednosti. Izpostavljenost hrupu vpliva na celotno človekovo delovanje, tako na duševno sfero kot tudi na avtonomno živčevje in endokrini sistem. Hrupu so izpostavljeni predvsem zaposleni v transportnih panogah, industriji in predelovalnih obratih, pa tudi zaposleni v storitvenih dejavnostih, kot so: izobraževanje, zdravstveno varstvo, gostinstvo ipd. Zaradi razvoja in širjenja transporta in industrije se je hrupu skoraj nemogoče izogniti, lahko pa se pred njim vsaj delno zaščitimo, zato je ozaveščanje o negativnih vplivih hrupa na zdravje ter uvajanje smernic za zaščito pred hrupom nujno potrebno. Hrup ima pomemben vpliv tudi na govor in komunikacijo, saj pomembno zmanjšuje sposobnost avditivne kontrole govora, hkrati pa je pod vplivom hrupa zmanjšana tudi razumljivost sporočila. Govorec vlaga več truda v komunikacijo pod vplivom hrupa z namenom ohranjanja avditivne kontrole in razumljivosti govora, zato svoj govor akustično in časovno modificira, kar lahko vpliva na nastanek poškodb govornega organa, poleg tega pa modificiran govor vpliva na poslušalčevo razumevanje sporočila, kar zmanjšuje uspešnost komunikacije. V magistrskem delu je bila izvedena primerjava prozodičnih prvin govora (govorne jakosti, hitrosti artikulacije in govora, tonskega poteka v besedi in stavku ter višine osnovnega tona) štirinajstih bralcev med branjem petih besedil v sedmih različnih akustičnih situacijah (v tišini, pod vplivom cestnega in govornega hrupa na nivoju jakosti 60 dB, pod vplivom cestnega in govornega hrupa z nivojem jakosti 80 dB ter pod vplivom cestnega in govornega hrupa z nivojem jakosti 80 dB, predvajanega z zvočnikom). Poleg tega je bilo preverjeno, katera vrsta in nivo jakosti hrupa sta najbolj moteča za bralce. Bralci so bili med branjem besedil snemani, zvočni posnetki branja pa so bili nato obdelani in analizirani v programu za fonetično analizo govora Praat. Ugotovljeno je bilo, da vrsta in nivo jakosti hrupa vplivata na jakostno strukturo govora, saj se govorna jakost zvišuje skladno z zvišanjem nivoja jakosti hrupa. Vrsta branega besedila na jakostne spremembe govora ni imela vpliva. Hitrost govora in artikulacije sta se pomembno spreminjali glede na vrsto branega besedila, akustična situacija pa na hitrost ni imela pomembnega vpliva. Bralci so umetnostna besedila brali počasneje, najmanjšo hitrost govora in artikulacije so dosegali med branjem pesmi. Hrup in vrsta besedila nista imela pomembnega vpliva na spreminjanje povprečnega laringalnega tona pri vseh bralcih, vendar so bile kljub temu ugotovljene spremembe pri vsakem posameznem bralcu. Tonski potek v besedi se je pod vplivom hrupa spreminjal predvsem pri manj pogosto rabljenih besedah, najpogosteje so se spremembe pojavile med prvim uvajanjem višjega nivoja jakosti hrupa. Stavčna intonacija se je v posameznih stavkih spreminjala v povezavi z okoliškimi stavki in celotnim besedilom, tudi tu so bile spremembe najpogostejše med prvim branjem pod vplivom določenega nivoja jakosti hrupa. Po mnenju bralcev je bil tako za branje kot poslušanje najbolj moteč govorni hrup z nivojem jakosti 80 dB, predvsem zaradi informacijsko maskirajočega učinka. Ugotovitve glede spreminjanja prozodičnih prvin govora pod vplivom hrupa so pokazale, da je hrup pomemben dejavnik, ki negativno vpliva na govorčevo sposobnost lastne kontrole govora, vendar se njegov vpliv med govorci individualno razlikuje. Pomembno je zavedanje o negativnih učinkih hrupa na govorne spremembe ter posameznikovo prilagajanje govora v hrupnih situacijah, saj lahko na ta način govorci, ki so vsakodnevno izpostavljeni komunikaciji v hrupnem okolju, ohranjajo uspešnost komunikacije s sogovorci ter zmanjšajo možnost pojava poškodb govornega aparata zaradi glasnega govora pod vplivom hrupa.20202020-07-24 03:39:40Magistrsko delo/naloga117748COBISS_ID: 23268611sl