Aktivacija jezikovnih modalitet pri pacientu z afazijo po možganski kapiVezonik, Katja (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) afazijaAfazije so pridobljene centralne jezikovne motnje, ki jih z vidika lingvistike opisujemo kot oškodovanost različnih komponent jezikovnega sistema (fonologije, leksike, sintakse in semantike). Zajemajo vse ekspresivne in receptivne jezikovne modalitete: govor, razumevanje, branje in pisanje. Vedno se pojavijo večmodalno. V logopedski terapiji1 oseb z afazijo se uporabljajo različne tehnike in metode. V magistrskem delu je predstavljen terapevtski koncept MODAK – Modalitätenaktivierung in der Aphasietherapie. Gre za program modalitetne aktivacije v terapiji afazij avtorice dr. Luise Lutz, klinične lingvistke iz nemško govorečega okolja. Osnovni cilj terapije po konceptu MODAK je prek aktivacije štirih jezikovnih modalitet – govora, razumevanja, branja in pisanja – razvijati pacientove2 komunikacijske sposobnosti in avtomatizacijo posameznih jezikovnih reakcij. Koncept je bil večkrat modificiran; v svoji osnovni izvedbi je bil namenjen bolnikom s težkimi oblikami afazije in s ciljem doseganja minimalnih jezikovnih in komunikacijskih veščin. Pozneje se je izkazal kot izjemno uporabno gradivo za prilagajanje in razširjanje na vse težavnostne stopnje afazij. Osnovni program koncepta, ki je v magistrskem delu predstavljen, se izvaja s pomočjo štirih situacijskih slik; s sedmimi koraki zagona do dialoga (vaje kazanja slike, dodelitve stavka, vrnitve stavka, vrnitve slike, polaganja črk, prepisa brez naglašenega vokala in samostojnega pisanja) in dialogom. Osnovni cilj magistrskega dela je bil preizkusiti koncept MODAK v klinični praksi pri slovensko govorečem pacientu z afazijo po možganski kapi. V empiričnem delu je s študijo primera predstavljena uporaba koncepta pri pacientki v kronični fazi motorične afazije. Logopedska terapija se je izvajala tri tedne po pet dni, eno srečanje pa je trajalo približno 60 min. Uspešnost terapije smo preverjali z dvema instrumentarijema, in sicer s FAST (Frenchay Aphasia Screening Test) in z Vprašalnikom o količini pacientove vsakdanje komunikacije, ki smo ju uporabili pred začetkom in po koncu izvajanja logopedske terapije. Glede na FAST se je razumevanje od začetnega do končnega merjenja izboljšalo za 28,6 odstotka; branje se je izboljšalo za 66,6 odstotka; govor pa se je od začetnega do končnega merjenja izboljšal za 33,3 odstotka. Vprašalnik o količini pacientove vsakdanje komunikacije je pokazal, da se je stanje, glede na pacientkine odgovore, po terapiji izboljšalo na devetih področjih, pri šestih predpostavkah pa se stanje ni spremenilo. Omenjeni vprašalnik je izpolnjevala tudi pacientkina hči in glede na njene odgovore se je stanje po izvajanju terapije pri pacientki izboljšalo na šestih področjih in ostalo enako na devetih področjih. Rezultati so torej pokazali, da je izvajanje logopedske terapije po konceptu MODAK pri slovensko govorečem pacientu uspešno.20202020-07-24 03:38:50Magistrsko delo/naloga117741COBISS_ID: 23333635sl