Karakterizacija inženirsko-geoloških lastnosti fliša z uporabo terestričnega laserskega skeniranja in bližnjeslikovne fotogrametrijeŽivec, Tina (Avtor) Verbovšek, Timotej (Mentor) Kosmatin Fras, Mojca (Komentor) flišterestrično lasersko skeniranjebližnjeslikovna fotogrametrijaklasifikacija hribineintenziteta odbojaPri geotehničnem projektiranju objektov v heterogenih hribinah, kot je fliš, je pomembna karakterizacija hribine, s katero opišemo inženirsko-geološke lastnosti na obravnavanem območju. Za karakterizacijo hribine je ključno poznavanje geomehanskih lastnosti intaktne kamnine in diskontinuitet, ki vplivajo na geotehnično obnašanje hribine predvsem v času izkopa, pri heterogenih hribinah pa je pomembno poznavanje tudi deleža posameznih litoloških enot. Za fliš jugozahodne Slovenije in vzhodne Italije je značilno ciklično menjavanje tankoplastnatega laporovca in peščenjaka, ki se pojavljajo v različnih razmerjih in imajo različne geomehanske lastnosti. Debelina plasti je od 2 cm do 60 cm, zato je pri geološki spremljavi izkopa, z ročnim zajemom podatkov, težko ovrednotiti posamezne litološke enote, posebno pri nedostopnih in nestabilnih izdankih ter izkopnih čelih. Posledično so geološki popisi velikokrat pomanjkljivi in subjektivni, kar vpliva tudi na geotehnično projektiranje. V doktorski disertaciji sem se zato usmerila v možnost vključevanja bližnjeslikovne fotogrametrije in terestričnega laserskega skeniranja v geološko spremljavo pri izkopih v tankoplastnatih fliših, saj omogočajo določitev litologije in geometrijskih lastnosti diskontinuitet. Meritve smo izvedli na izbranih lokacijah podzemnih in površinskih izkopov v flišu. Rezultati so pokazali, da sta pri natančnem načrtovanju zajema podatkov bližnjeslikovna fotogrametrija in terestrično lasersko skeniranje primerna pri geološkem popisu tankoplastnatega fliša, pri čemer je priporočljiva kombinacija obeh. Pri karakterizaciji fliša s sistemom inženirsko-geološke klasifikacije RMR, s katerim predvidimo geotehnično obnašanje hribin, predstavljata pomemben doprinos v smeri objektivne inženirsko-geološke spremljave s hitrimi in natančnimi meritvami izdankov in izkopnih čel, saj je projektiranje, ki se navezuje na merjene podatke iz terena je bolj realno od vnaprej določenih analitičnih rešitev.[T. Živec]20202020-07-18 08:45:03Doktorska disertacija117651UDK: 55VisID: 139159COBISS_ID: 21621763sl