<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Boji za prilastitev Stadiona: Analiza pojavljanja koncepta javnega v projektu prenove Stadiona za Bežigradom</dc:title><dc:creator>Zupan,	Metod	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javnost</dc:subject><dc:subject>javni prostor</dc:subject><dc:subject>dediščinski diskurz</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>Stadion za Bežigradom</dc:subject><dc:subject>diskurzivna analiza</dc:subject><dc:subject>boj za prisvojitev prostora</dc:subject><dc:description>Stadion za Bežigradom, od leta 2009 uradno prepoznan kot kulturni spomenik državnega pomena, že od leta 2007 ne služi svojemu namenu ter propada. Razlog za to je konflikt med različnimi akterji, vpletenimi v projekt njegove prenove, z vozliščno točko v javni naravi interesov, ki naj bi opravičevali poseganje v objekt. Glede na to, da stadion predstavlja javni prostor ter je kot dediščinski spomenik prepoznan kot javno koristen, morajo biti posegi vanj izvedeni v skladu z javnim interesom. Tega v demokratičnih pravnih postopkih sprejmejo ljudje, ki so prepoznani kot njegovi nosilci. Vključenih je več sektorjev javnosti, ki morajo do rešitev priti z medsebojnim usklajevanjem, saj ima vsak od njih začrtane dolžnosti in domet svoje moči. V projektu prenove Stadiona se je izkazalo, da so v obstoječi zakonodaji sami koncepti javnega površno opredeljeni in nereflektirano uporabljeni tako na strani nosilcev javnega interesa kot teh, ki kot taki niso prepoznani. Kot slednji so se izkazali investitorji, ki svoje delovanje predstavljajo kot javno koristno, javne uslužbence ter predstavnike civilne družbe pa dosledno diskreditirajo. Do nasprotovanj je prišlo celo znotraj osrednjega državnega organa spomeniškega varstva, kjer si uslužbenci niso enotni predvsem glede upravičenosti posegov investitorjev v spomenik. Da je do konflikta sploh lahko prišlo, pa gre vzroke iskati v posebnostih, značilnih za dediščino v sodobnem kapitalizmu, kjer je stanje spomeniškega varstva v rokah gospodarstva ter sodelovanja širše družbe. Poleg tega pa se je za izredno specifičnega izkazal tudi sam Bežigrajski stadion. V zgodovini je namreč služil množici namenov, zato mu pripadnost izkazujejo različne družbene skupine. To je pripeljalo do razkoraka pri vprašanjih, komu stadion pripada in kdo si ga lasti.</dc:description><dc:publisher>[M. Zupan]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-18 08:15:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117650</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453703</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 26177539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
