<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Z očmi šanghajskih študentk: Dojemanje družinskih in družbenih pritiskov v času staranja prebivalstva na Kitajskem ter vloga »xiao« pri odločitvah mladostnic</dc:title><dc:creator>Peterson,	Seth Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rošker,	Jana S.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politika enega otroka</dc:subject><dc:subject>staranje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>xiao</dc:subject><dc:subject>šanghajske študentke</dc:subject><dc:subject>pritiski</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo skuša osvetliti povezavo med sodobnimi življenjskimi in družinskimi pritiski, ki jih občutijo kitajske študentke v Šanghaju, družbeno problematiko hitrega staranja prebivalstva na Kitajskem ter vlogo tradicionalnih konfucijanskih vrednot v moderni kitajski družbi. Hitro staranje prebivalstva na Kitajskem, ki je delno posledica implementacije politike enega otroka, predstavlja vedno bolj perečo težavo, ki jo zakoni socialnega varstva na Kitajskem vsaj zaenkrat še niso uspele rešiti. Vedno več upokojencev pomeni vedno večje breme na plečih vedno manjše delovne sile, ki jo od politike enega otroka naprej v veliki meri sestavljajo edinci in edinke. Različni življenjski pritiski, s katerimi se mlajše generacije srečujejo, kot so iskanje primerne zaposlitve in partnerja ter visoki stroški za bivanje in vzgojo otrok, jim predstavljajo velik življenjski izziv. Te pritiske različno dojemajo in različno vplivajo na njihove nazore in odločitve. Brez podpore sester in bratov, s katerimi bi skupaj lažje skrbeli za ostarele starše in izpolnili svojo državljansko dolžnost, so edinke in edinci še ranljivejši pred nezanesljivimi tržnimi silami sodobnega globaliziranega kapitalističnega ustroja. Tradicionalna konfucijanska vrednota »xiao« oziroma »družinsko spoštovanje« je bila večidel zgodovine kitajske civilizacije neprenehoma prisotna. Zdi se, da v svoji tradicionalni moralno-etični obliki dandanes ne najde več pomembnega mesta znotraj okvirov modernega kitajskega subjekta in kitajskega kulturno-ideološkega prostora. Avtor skuša na podlagi izvedenih intervjujev v Šanghaju spomladi leta 2019 s pomočjo medkulturnih znanstvenih pristopov raziskati posamezne omenjene tematike, interpretirati njihovo medsebojno povezavo in odgovoriti na vprašanja o tem, kako šanghajske študentke dojemajo in se odzivajo na družinske in družbene pritiske v okviru težave staranja prebivalstva.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-18 07:15:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117636</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
