Izražanje veselja pri učencih v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleRubhof, Ana (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) čustvaUčenci v šoli vsakodnevno doživljajo in izražajo različna čustva, med njimi je tudi veselje. Pogosto doživljanje in izražanje veselja pri učencih nakazuje, da v šolskem kontekstu prevladuje pozitivna klima in prijetni medosebni odnosi. Zato je pomembno, da pri učencih prepoznamo njihovo veselje in se nanj učinkovito odzovemo. V empiričnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na izražanje veselja pri učencih od 1. do 5. razreda. Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo 114 učencev od 1. do 5. razreda, ki so prihajali iz približno 70 osnovnih šol po Sloveniji. Z vnaprej pripravljeno opazovalno shemo smo v času pouka (približno pet šolskih ur) opazovali, v katerih situacijah izražajo veselje, na kakšne načine ga izražajo, kako intenzivno je to veselje in kako se na veselje učencev odzivajo njihovi sošolci in učitelji. Z dvanajstimi učenci (polovica deklet in polovica fantov), ki so obiskovali 4. in 5. razred, smo izvedli intervju o njihovem veselju v šoli. Rezultati opazovanja (opazovalna shema) in samoporočanja (intervju) so pokazali, da so veselje v učencih vzbudile različne situacije, med katerimi so bile najpogostejše tiste, ki so bile povezane z vključenostjo učenca v prijetno aktivnost ali napovedjo prijetne aktivnosti in z uspehom učenca ali s pričakovanjem uspeha. Rezultati opazovanja in samoporočanja kažejo na to, da učenci veselje izražajo z besednimi (npr. lastna hvala) in nebesednimi odzivi (npr. obrazne spremembe). Rezultati opazovanja in samoporočanja so se v opisih besednih in nebesednih odzivov učencev na veselje razmeroma ujemali, razlike med izbranima načinoma pridobivanja podatkov pa so se pokazale pri ocenah intenzivnosti veselja: učenci so ga zase ocenili kot bolj intenzivnega v primerjavi z opazovalci, ki so intenzivnost veselja ocenjevali pri učencih v razredu. Rezultati opazovanja in samoporočanja so pokazali, da so se sošolci na veselje učenca najpogosteje odzvali z enakim čustvom (veseljem) in z (na)smehom. Iz samoporočanja učencev je bilo razvidno, da so se učitelji na njihovo veselje pogosteje nebesedno odzivali, medtem ko so rezultati opazovanja pokazali, da so se učitelji na veselje učencev pogosteje odzvali besedno. Dobljeni rezultati nam omogočajo boljše razumevanje izražanja veselja pri učencih od 1. do 5. razreda in so učiteljem razrednega pouka lahko v pomoč pri njihovem delu s čustvi učencev, med katerimi je tudi veselje.20202020-07-18 04:19:30Magistrsko delo/naloga117629COBISS_ID: 22781699sl