<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnja in doživljanje dojenja posvojenega otroka</dc:title><dc:creator>Šmigič,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>inducirana laktacija</dc:subject><dc:subject>posvojiteljice</dc:subject><dc:subject>posvojeneci</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>posvojitev</dc:subject><dc:description>Uvod: Izbira možnosti posvojitve je lahko za nekatere pare pozitivna izkušnja, vendar ob vznemirjenju, ko posvojitev poteka, nekateri starši občutijo žalost. Danes se zavedanje o pomembnosti dojenja in njegovi pozitivni vplivi na posvojenega otroka postopoma povečujejo. Razlogi za dojenje posvojenih otrok se pri materah razlikujejo. Kljub izjemno majhni populaciji potrebujejo posvojiteljice, ki želijo spodbuditi dojenje, podporo svojega partnerja, okolice in zdravstvenih delavcev. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnjo in doživljanje dojenja posvojenega otroka ter raziskati pomen podpornih posameznikov ali skupin za matere v procesu inducirane laktacije. Metode dela: V prvem delu je bila uporabljena kvalitativna paradigma z deskriptivno metodo dela, kjer je bila pregledana strokovna literatura v slovenskem in angleškem jeziku, iskana s pomočjo podatkovnih baz COBISS, ScienceDirect, PubMed in Cochrane Library. Tudi v drugem, empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna paradigma, kjer je bil izveden nestrukturiran intervju z osebo, ki je posvojila otroka in se nato odločila dojiti. Rezultati: V raziskavi je sodelovala ženska, ki ima izkušnjo z dojenjem posvojenega otroka. Po njenem mnenju dojenje izboljša razmerje z otrokom in poveča možnost za tesno povezanost med posvojiteljico in posvojencem, vendar se večina zdravnikov in neopredeljenih staršev ne zaveda potencialne možnosti dojenja posvojenega otroka. V času vzpostavitve laktacije so veliko vlogo predstavljali zdravstveni delavci, partner in ožja družina, poudarila je tudi vlogo podpornih skupin, ki združujejo ženske in poleg podpore nudijo informacije ter občutek pripadnosti. Razprava in zaključek: Prednosti dojenja posvojenih otrok v veliki meri vključujejo psihološke koristi pri navezovanju matere in otroka. Opredelitev uspeha je bolj kot s količino mleka, ki ga mati proizvede, povezana z materinimi občutki, ki jih doživlja ob dojenju. V času posvojitve potrebujejo matere sočutje in podporo okolice, nežno, čutečo skrb osebja in sorodnikov, ki jim zaupajo in tako počasi začnejo zaupati tudi sebi in otroku. Matere, ki prejmejo točne in dosledne informacije ter podporo zdravstvenih strokovnjakov, partnerja in okolice, se hitreje odločijo za dojenje in tudi končni rezultati so uspešnejši.</dc:description><dc:publisher>[M. Šmigič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-17 07:47:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117584</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97497</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22826755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
