<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hitra moda - zdravstveno-socialni vidik nakupovalnih navad in odnosa do rabljenih oblačil med mladostniki</dc:title><dc:creator>Prelec Poljanšek,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferfila,	Nevenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>hitra moda</dc:subject><dc:subject>nakupovanje oblačil</dc:subject><dc:subject>učinki hitre mode</dc:subject><dc:subject>rabljena oblačila</dc:subject><dc:subject>odnos do rabljenih oblačil</dc:subject><dc:description>Uvod: Dostop in ravnanje z oblačili se v zadnjih dvajsetih letih precej spremenil. Hitra moda kupcem na tedenski ravni ponuja nove modne kose po nizkih cenah, a po drugi strani resno ogroža okolje in zdravje ljudi. Oblačila hitre mode zaradi intenzivnega razvoja lastne identitete, socializacije in nizke cene pogosto nakupujejo predvsem mladostniki. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati nakupovalne navade in poznavanje problematike hitre mode med mladostniki, opisno opredeliti njihov odnos do rabljenih oblačil in zajeti izkušnje ob uporabi rabljenih oblačil. Metode dela: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi. Za uvod in teoretičen del smo opravili pregled literature, kjer smo za nabor uporabili spletna orodja relevantnih bibliografskih baz. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, osnovano na polstrukturiranem intervjuju. Intervjuvali smo 9 posameznikov starih med 17 in 25 let, ki predstavljajo specifičen vzorec populacije. Pridobljene podatke smo analizirali v skladu s koncepti in postopki kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Sodelujoči oblačila pridobivajo z nakupovanjem novih ali rabljenih oblačil ter z izmenjavo, izposojo in predajo rabljenih oblačil ali pa si jih izdelajo sami. Ko jim oblačila odslužijo, skušajo z njimi ravnati kar se da trajnostno, kljub temu pa jih odlagajo neločeno od ostalih odpadkov. Ponovne uporabe ali podarjanja se poslužujejo med sorojenci pa tudi med prijatelji. Zavedajo se nekaterih negativnih učinkov hitre mode in do delavcev v tej industriji čutijo družbeno odgovornost. Pri poseganju po alternativnih oblačilih (rabljena, izposojena ali izmenjana) se čutijo nemočne, saj jih modna in poceni ponudba potiskata v nenehno zadovoljevanje potrebe po novih oblačilih hitre mode. Do rabljenih oblačil imajo predsodke takrat, ko ne poznajo prejšnjih uporabnikov, izposoja pa jim je blizu predvsem za občasne, svečane priložnosti. Razprava in sklep: Rezultati v primerjavi s slovenskimi in tujimi študijami v družbah s podobno družbeno-politično ureditvijo kažejo na precej univerzalen pojav nakupovalnih navad oblačil in izkušenj z rabljenimi oblačili. Prednost študije je v zajemu širokega spektra zdravstveno-socialnih vidikov hitre mode skozi zavedanje, znanje in prepričanje posameznih slovenskih mladostnikov. Študija dodatno izpostavlja predvsem nemoč in občutek nesmisla, ki ju posamezniki lahko doživljajo ob zavedanju problematike pa vendar pri tem ostajajo skorajda brez možnosti izbire alternative hitri modi. Ob koncu študija podaja tudi nekaj predlogov za opolnomočenje širše družbe na različnih nivojih.</dc:description><dc:publisher>[P. Prelec Poljanšek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-15 07:47:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117539</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97486</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22574851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
