Analiza razvoja sindroma relativnega energijskega primanjkljaja s študijo primeraMaver, Nuša (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) sindrom relativnega energijskega primanjkljajapretreniranostizgoreloststresšportna vadbaPretreniranost je pereč problem sodobnega športa. Z njo se srečuje ogromno tako vrhunskih kot rekreativnih športnikov, pa vendar jo je težko prepoznati in jasno diagnosticirati. V kolikor ni pravočasno odkrita, lahko povzroči veliko škodo na športnikovem fiziološkem, telesnem in psihološkem področju. Preden pride do razvoja sindroma pretreniranosti, je športnikovo fiziološko delovanje običajno okvarjeno zaradi sindroma relativnega energijskega deficita (RED-S), ki s samo pretreniranostjo kaže veliko podobnosti. Eden prvih znakov za razvoj sindroma je upad športnikove storilnosti, za kar pa lahko obstajajo številni drugi razlogi. Če jih želimo pripisati omenjenemu sindromu, moramo predhodno izločiti vsa druga zdravstvena obolenja, ki bi lahko privedla do opaženih simptomov. V magistrski nalogi je bila za namen raziskovanja uporabljena metoda študije primera. Obravnavana je bila 25-letna športnica, ki je v poletju 2018 imela vse simptome sindroma pretreniranosti. Na podlagi številnih preiskav in meritev, ki smo jih opravili, je bil sindrom kmalu potrjen. Predstavljene so vse obravnave do konca leta 2019. Natančno sta bili določeni zdravstvena in športna anamneza športnice, ob rednih meritvah telesne sestave ter krvnih preiskavah pa je opravila tudi druge, kot so meritev kostne gostote, preiskava ščitničnih hormonov, ultrazvok abdomna itd. Naredila je tudi psihološki DASS-test, ki poda klinično oceno športnikovega psihološkega stanja. Športnica je bila obravnavana še s strani prehranskih strokovnjakov. V nalogi sta predstavljena okviren energijski vnos in poraba ter navedene aktivnosti, ki so domnevno privedle do razvoja sindroma RED-S. Problem športnice smo preučili z vidika različnih področij ter tako nedvoumno potrdili, da gre za primer sindroma RED-S, katerega razvoj se je že nadaljeval v fazo pretreniranosti in pri športnici povzročil številne spremembe. Ker je bil razvoj sindroma v svojih temeljih spregledan in sprva neustrezno obravnavan, rešitev ne gre poiskati čez noč in je za vsakršne spremembe potrebna velika mera potrpežljivosti. Športnica je še zmeraj obravnavana s strani številnih strokovnjakov in se trudi, da bi se vrnila na normalno funkcionalno raven vseh področij delovanja. Kljub temu, da obravnavan primer ni povsem zaključen, naloga služi kot dober prispevek k razvoju športne stroke in znanosti ter je lahko koristno gradivo številnim trenerjem in športnikom.20202020-07-12 07:15:04Magistrsko delo/naloga117481VisID: 28357COBISS_ID: 25885699sl