<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Antična kulturna dediščina Celja v muzejskem kontekstu</dc:title><dc:creator>Jazbec,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Celeia</dc:subject><dc:subject>antična kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>in situ prezentacije</dc:subject><dc:subject>muzeji</dc:subject><dc:subject>arheološke najdbe.</dc:subject><dc:description>Celje se ponaša z bogato zgodovino. Po priključitvi rimski državi je prejelo ime Municipium Claudium Celeia in doživelo svoje prvo obdobje razcveta. Vendar pa je, kot mnoga druga mesta, tudi Celeja bila v času preseljevanja ljudstev porušena. Obilica celejanskih materialnih ostankov je srednjeveškim meščanom neredko služila kot gradbeni ali dekorativni material. V stoletjih po renesansi, zaznamovanih z okrepljenim zanimanjem za antiko in razmahom zbirateljstva, pa so bile mnoge antične dragocenosti iz Celja prenešene v privatne zbirke, kasneje tudi v javne muzeje, na Dunaju in v Gradcu. V luči prebujene zavesti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine znotraj lokalnega okolja je leta 1882 hrambo materialne dediščine prevzel novo ustanovljeni Mestni muzej Celje. Muzej je po 2. svetovni vojni postal profesionalna institucija, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prerasel v Pokrajinski muzej regionalnega pomena in v taki obliki deluje še danes. Zadnja desetletja so Celje zaznamovale izjemne arheološke najdbe, ki so danes predstavljene in situ in v sodobnih razstavnih prostorih. Inovativnost njihovih ustvarjalcev ni bila spregledana, saj so za svoje delo prejeli tako domača, kot tudi mednarodna priznanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-10 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117421</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453586</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
