<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje de novo proteinskega konformacijskega stikala na osnovi motiva ovite vijačnice</dc:title><dc:creator>Aupič,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerala,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-</dc:subject><dc:description>Narava je tekom evolucije uporabila le del konformacijskega prostora, ki je na voljo polipeptidnim molekulam.  Z  načrtovanjem  sintetičnih  proteinov  je  mogoče ta  nepreizkušen  prostor  načrtno preiskati in v njem odkriti popolnoma nova proteinska zvitja z novimi, v naravi neopaženimi lastnostmi.  Eden  izmed  trenutnih  izzivov  na  področju  dizajniranja  proteinov  je  načrtovanje proteinov,  ki  ob  spremembi  okoljskih  pogojev  spremenijo  svoje  konformacijsko  stanje. Konformacijske spremembe strukture proteinov v odziv na kemijski ali fizikalni signal so osnovni del številnih regulatornih, transportnih in drugih mehanizmov v bioloških sistemih. Zmožnost načrtovanja  proteinov,  katerih  konformacijsko  stanje  je  mogoče  natančno  in  reverzibilno nadzorovati, bi omogočila razvoj naprednih biomaterialov ali molekulskih strojev, prikrojenih za specifične aplikacije. V doktorskem delu smo z načrtovanjem vezavnih mest za kovinske ione razvili  konformacijska  stikala  na  osnovi  motiva  ovite  vijačnice.  Ovite  vijačnice  so  pogost strukturni motiv v naravnih proteinih, z njimi pa je mogoče zgraditi tudi sintetične proteinske nanostrukture. V prvem delu smo načrtovali peptid poimenovan SwitCCh, ki je v prisotnosti Zn(II) ionov ali pri nizkem pH tvoril paralelen homodimer ovite vijačnice, drugače pa je v raztopini zavzel  strukturo  naključnega  klobčiča.  Dodatek  Zn(II)  ionov  je  povzročil  tvorbo  paralelnega homodimera, ob čemer se je temperaturna stabilnost peptida povišala za več kot 30 °C. Prehod med ovito vijačnico in razvitim stanjem je bil reverzibilen in ponovljiv. Peptid SwitCCh je bil ortogonalen glede na predhodno načrtovani set dimerov ovite vijačnice, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče uporabiti kot kontrolni element za nadzorovanje zlaganja nanostruktur in materialov na osnovi ovite vijačnice. V drugem delu smo s pomočjo načrtovanja vezavnih mest za kovinske ione v predhodno načrtovani ortogonalen set razvili set Zn(II)-odzivnih ovitih vijačnic. Spektroskopija cirkularnega dikroizma in velikostno izključitvena kromatografija sklopljena s statičnim sipanjem svetlobe pri različnih kotih sta potrdili, da so se peptidi povezali v heterodimer ovite vijačnice le v prisotnosti Zn(II) ionov. Poleg tega so načrtovani peptidi delovali tudi kot pH stikala, saj so nizke vrednosti pH preprečile koordinacijo Zn(II) ionov, kar je vodilo do razvitja ovitih vijačnic. Na osnovi načrtovanega seta ovitih vijačnic smo uspeli pripraviti proteinski trikotnik, katerega zvitje je bilo pod kontrolo Zn (II) ionov. To kaže, da je načrtovani set Zn(II)-odzivnih ovitih vijačnic 
mogoče  uporabiti  za  razvoj  proteinskih  kletk  na  osnovi  ovitih  vijačnic,  katerih  zvijanje  in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-09 14:20:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117406</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 5364</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22790915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
