<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SKUPINSKO ENOUMJE KOT PRISTRANSKOST PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV – PRIMERJAVA JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA</dc:title><dc:creator>GRGIĆ,	DAMIR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>groupthink</dc:subject><dc:subject>sprejemanje odločitev</dc:subject><dc:subject>delovne skupine</dc:subject><dc:subject>napovedovalci</dc:subject><dc:subject>skladnost članov</dc:subject><dc:description>Groupthink se oblikuje, ko člani skupine skupinsko sprejemajo odločitve in se soglasno strinjajo med seboj, posamezniki pa ne izrazijo alternativnih predlogov ter pomislekov na skupinsko odločitev. Ker povzroči slabe rezultate skupinskih odločitev, je bil namen preveriti, ali ta pojav obstaja tudi v delovnih skupinah slovenskega javnega in zasebnega sektorja, ter jim podati smernice, kako se obvarovati pred pojavom. V teoretičnem delu sta uporabljena deskriptivni in komparativni pristop, ki povzemata dosedanja spoznanja o groupthinku. Empirični del pa temelji na raziskavi, ki je bila izvedena med julijem in novembrom 2019 po kvantitativnem metodološkem pristopu. Uporabljen je bil prevedeni anketni vprašalnik, ki retrospektivno ugotavlja, ali so bili ob sprejemu slabe odločitve v skupini prisotni napovedovalci groupthinka. Pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS. V okviru analize je bilo ugotovljeno, da so slovenske delovne skupine bolj podvržene groupthinku kot ameriške in da se mnenja vodij razlikujejo od mnenj drugih zaposlenih glede prisotnosti napovedovalcev pojava ob sprejetju slabe odločitve. Ugotovljeno je bilo tudi, da so lahko različna dolžina trajanja delovanja člana v isti skupini, različna velikost skupine in njena spolna homogenost pokazatelji, ali se bo groupthink pojavil v skupini ali ne. Ugotovljeni sta bili tudi medsebojna povezanost in odvisnost posameznih napovedovalcev groupthinka. To pa pokaže, kako lahko skupine ohranjajo najustreznejše zmerne vrednosti napovedovalcev pojava, če se mu želijo izogniti. Na ta način bi organizacije in vodje delovnih skupin lahko izboljšali svoje poslovanje, sprejemali boljše odločitve in povečali zadovoljstvo svojih zaposlenih.</dc:description><dc:publisher>[D. Grgić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-09 14:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117405</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15945</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25894147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
