Analiza odziva potrošnikov na Brexit s pomočjo metode tekstovnega rudarjenja v programu RKolenc, Jan (Avtor) Redek, Tjaša (Mentor) BrexitAnaliza sentimentaPodatkovno rudarjenjeROzadje. Brexit je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini EU in VB. Gre za izstop Velike Britanije iz EU. Začel se je z referendumom, ki ga je razpisal takratni premier David Cameron. Uradni postopek izstopa je nadaljevala njegova naslednica Theresa May, ki pa je postopek vodila neuspešno in je zato njeno delo prevzel sedanji premier Boris Johnson. Po dogovoru med EU in VB je slednja zapustila zvezo 31. 1. 2020 in začela prehodno obdobje odcepitve od zveze. Cilj. Diplomski seminar analizira s pomočjo analize odzivov bralcev (komentatorjev) novic odnos le-teh do izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Cilj je poiskati odgovore na raziskovalno vprašanje: kakšen je odziv Slovencev (oziroma bralcev) na Brexit in kako se je dojemanje/odnos Slovencev do Brexita spreminjal skozi čas? Metodologija. Analiza temelji na različnih metodah tekstovnega rudarjenja v programu R s pomočjo tabele AFINN. Podatki so pridobljeni s spletnega portala RTV SLO. Uporabljenih je bilo 20470 komentarjev pod 440 objavljenimi članki na to temo. Vsebinsko povezavo komentarjev s temo Brexita sem preveril z latentno Dirichletovo alokacijo, ki je potrdila povezavo. Uporabil sem tudi analizo korelacije med besedami.. Rezultati. Izkazalo se je, da so Slovenci precej nevtralno, čeprav v povprečju rahlo pozitivno naravnani do Brexita in sicer približno +0,8 po metodi merjenja sentimenta s tabelo AFINN. Analiza sprememb sentimenta glede na časovnico pomembnih dogodkov (npr. Predčasne volitve 12.12.2019) kaže, da je pogosto le-ta nižji od povprečja, razen v štirih primerih. Sentiment je bil nadpovprečen na dan napovedi referenduma - 23. 6. 2016, nato na dan, ko je VB zapustila EU - 31. 1. 2020, poleg tega tudi na dan, ko je kabinet prevzel Boris Johnson, ter tudi na dan, ko so bile v VB predčasne volitve na pobudo Mayeve. Sentiment je pri ostalih izbranih dogodkih blizu 0 oz. je ponekod celo negativen. Med najbolj negativne dogodke po oceni Slovencev spadajo »Chequers plan«, dan, ko premierka postane Theresa May, aktivacija člena 50, Johnsonov dogovor za odstop in druge predčasne volitve. Zaključki. Slovenski potrošniki so do Brexita v povprečju precej nevtralni, se pa nekateri skoki v sentimentu pokažejo ob različnih z Brexitom povezanih dogodkih.20202020-07-09 08:15:02Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga117390UDK: 004.4VisID: 106579COBISS_ID: 58663683sl