<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava napetostnih razmer v nizkonapetostnem omrežju pred in po vključitvi male sončne elektrarne</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Projektiranje distribucijskega omrežja</dc:subject><dc:subject>analiza omrežja</dc:subject><dc:subject>programska paketa Gredos in PISELJ</dc:subject><dc:subject>male sončne elektrarne (mFE)</dc:subject><dc:description>Povpraševanje po električni energiji raste iz leta v leto, kar za sabo prinese tudi vse večjo porabo električne energije. Eden najpomembnejših pogojev, da bi uporabniki prejeli električno energijo, je pravilno načrtovano distribucijsko omrežje. 
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Na začetku je razloženo projektiranje distribucijskega omrežja. Poglavje vsebuje kriterije projektiranja srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja. Predstavljeni so tehnični kriteriji za srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje. Kriteriji, predstavljeni pri srednjenapetostnih omrežjih, so kriteriji ocenjevanja zanesljivosti napajanja uporabnikov, kriteriji tehničnega vrednotenja (dopustne obremenitve, dopustni padci napetosti, obremenjevanje transformatorja) in kriteriji ekonomskega vrednotenja. Pri predstavitvi nizkonapetostnih omrežij pa so zajeti mejni padci napetosti, referenčne impedance in dimenzioniranje transformatorja. Sledi poglavje analize omrežja. Za začetek je predstavljen model elektroenergetskega sistema, ta zajema model voda, model transformatorja, model bremena in model generatorja. Vsak primer je opisan z besedami, formulami in sliko. Analize omrežja ne moremo opraviti brez iteracijskih metod. Predstavljene so Gaussova metoda, Gauss-Saidlova metoda, Newton-Raphsonova metoda, razklopljena in hitro razklopljena metoda. Najprimernejša metoda pri analizi v distribucijskem omrežju je Newton-Raphsonova metoda. V nadaljevanju sledi predstavitev programskega paketa Gredos in PISELJ. Oba programska paketa sta nepogrešljiva pri analiziranju in načrtovanju distribucijskega omrežja.
Na koncu je predstavljen primer napetostnih razmer v nizkonapetostnem omrežju pred in po vključitvi male sončne elektrarne na omrežje. Za začetek je predstavljeno nekaj splošnih podatkov o malih sončnih elektrarnah, primerjava izdanih soglasij za proizvodnjo in število priključenih samooskrb, predstavljen je vpliv priključitve male sončne elektrarne na  nizkonapetostno omrežje in predstavljen je potek izdaje soglasja za priključitev male sončne elektrarne. V nadaljevanju je predstavljen izbrani primer. Predstavljeno je obravnavano omrežje in  predstavljeni so rezultati meritev pred in po vključitvi male sončne elektrarne na omrežje. Zadnji del diplomske nalogo pa vsebuje samo analizo napetostnih razmer pri obravnavanem uporabniku. Predstavljena je analiza Elektra Ljubljana pred vključitvijo male sončne elektrarne na omrežje, predstavljeni so podatki o spremljanju temperature in moči sončnega obsevanja ter analiza maksimalnih in minimalnih napetosti na tedenski bazi. Prestavljena sta primera obratovanja male sončne elektrarne v sončnem in oblačnem vremenu ter kakšen je vpliv delovanja na maksimalne in minimalne napetostne razmere pri uporabniku.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-08 13:20:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117369</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 51741</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
