Implementacija odprtokodnih sistemov PACS in RISGerečnik, Aljaž (Avtor) Žibert, Janez (Mentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaodprtokodni PACSodprtokodni RISDcm4cheeBahmniultrazvokDICOMHL 7MWLMPPSORMUvod: PACS je v omrežje povezana skupina računalnikov, strežnikov in arhivov, ki se uporabljajo za upravljanje z digitalnimi slikami. RIS upravlja informacije o pacientih, ki se nanašajo na radiologijo, skrbi za naročanja preiskav, zajemanje ustreznih kliničnih informacij in posredovanje teh informacij ostalim sistemom. Odprtokodna programska oprema na tem področju je že dovolj dozorela, da je mogoče vzpostaviti stabilen sistem. Namen: Namen magistrske naloge je bil vzpostaviti odprtokodna strežnika PACS in RIS in z njima povezati ultrazvočno modaliteto ter preveriti ali sistem deluje po standardih DICOM in HL 7. Metode dela: Za izvedbo magistrske naloge smo uporabili odprtokodni arhiv PACS Dcm4chee in odprtokodni RIS Bahmni. Z arhivom smo povezali ultrazvok SonoScape E2 Exp ter odprtokodna pregledovalnika slik Weasis in Horos. Pomembnejšo vlogo pri komunikaciji med gradniki sistema so imeli sporočanje HL 7 ORM in storitvi DICOM MWL in MPPS. Rezultati: Uporabnik implementiranega sistema upravlja sistem samo preko RIS-a Bahmni, kjer izvaja vpis pacienta, naročilo izvedbe preiskave in preklic naročila izvedbe preiskave. RIS mu omogoča tudi vpogled v podatke pacienta in opravljene preiskave. Strežnik PACS Dcm4chee in RIS Bahmni sta integrirana, zato uporabnik ne ve, kateri sistem upravlja s posameznimi procesi. RIS posreduje podatke o preiskavi strežniku Dcm4chee, na katerem se nahaja seznam dela. Ultrazvok ob osvežitvi svojega seznama dela pridobi pripadajoče paciente in preiskava se lahko začne. Na koncu preiskave so slike poslane v arhiv Dcm4chee, pacient pa izgine iz seznama dela. Razprava in zaključek: Vzpostavljeni sistem deluje v skladu s standardoma DICOM in HL 7. Omogoča registracijo pacienta, naročanje preiskav, dostop modalitetam do seznama dela, sledenje izvedenim korakom preiskave, shranjevanje slik v arhiv, dostop do slik s pregledovalniki slik iz oddaljenih lokacij ter pisanje izvidov. V prihodnosti bi bilo dobro takšen ali podoben odprtokoden sistem testirati v kliničnem okolju, da bi videli, kako se obnese ob večjem številu uporabnikov. Potrebno bi še bilo dodelati pisanje izvidov in vzpostaviti obračun storitev.[A. Gerečnik]20202020-07-08 07:46:46Magistrsko delo/naloga117345UDK: 616-07VisID: 97456COBISS_ID: 21930499sl