<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzdrževanje posameznih lastnosti in integriranih informacij v vidno-prostorskem delovnem spominu</dc:title><dc:creator>Slana Ozimič,	Anka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repovš,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vidno-prostorski delovni spomin</dc:subject><dc:subject>kapaciteta</dc:subject><dc:subject>aktivno vzdrževanje</dc:subject><dc:subject>reprezentacije</dc:subject><dc:subject>obojestranska prednost</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:description>Namen doktorske naloge je bil preučiti mehanizme vzdrževanja posameznih lastnosti in integriranih informacij v vidno-prostorskem delovnem spominu. Oblikovali smo model delovnega spomina, ki je temeljil na predpostavki, da pri vzdrževanju informacij v vidno-prostorskem delovnem spominu sodelujeta dva sistema, tj. hemisferno specifičen reprezentacijski sistem, ki omogoča vzpostavljanje reprezentacij relevantnih informacij, in aktivacijski sistem, ki omogoča aktivno vzdrževanje vzpostavljenih reprezentacij. Na podlagi modela smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili v treh ločenih študijah. V prvi smo preverjali, ali je omejena kapaciteta vidnega delovnega spomina odraz omejene kapacitete tako reprezentacijskega kot aktivacijskega sistema. V drugi smo preverjali obstoj neodvisnih reprezentacijskih in aktivacijskih sistemov znotraj vidnega delovnega spomina. V tretji smo obravnavali mehanizme vzdrževanja integriranih vidnih in prostorskih reprezentacij. Rezultati prve študije so pokazali, da je kapaciteta za vzdrževanje orientacij objektov omejena tako s kapaciteto reprezentacijskih podsistemov obeh hemisfer kot tudi s kapaciteto aktivacijskega sistema ter da se kapaciteti obeh sistemov skozi življenjska obdobja spreminjata zelo podobno. V drugi študiji smo pri preverjanju kapacitete vzdrževanja barv in oblik replicirali spoznanja prve študije ter jih nadgradili z ugotovitvijo, da ima delovni spomin za barve in oblike skupen reprezentacijski sistem ter neodvisna aktivacijska sistema. Rezultati tretje študije so pokazali, da integracija informacij o barvi in položaju ne temelji na dodatnem, za integracijo specifičnem sistemu, temveč na povezanem delovanju širokega nabora možganskih področij, ki vključujejo tako področja, ki se prednostno odzivajo tako na barve in položaje kot tudi druga modalno nespecifična področja. Pridobljeni rezultati naslavljajo pomembna teoretična vprašanja, vezana na mehanizme vzdrževanja informacij v vidno-prostorskem delovnem spominu in vlogo reprezentacijskih in aktivacijskih podsistemov, ter razkrivajo kompleksno delovanje sistema vidno-prostorskega delovnega spomina.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-08 07:16:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117341</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13202</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23786499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
