<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava slovenskega in angleškega sistema izvrševanja zaporne kazni</dc:title><dc:creator>Smrekar,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrož,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvršilno kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>zaporna kazen</dc:subject><dc:subject>obsojenci</dc:subject><dc:subject>pravice zapornikov</dc:subject><dc:subject>razmere v zaporih</dc:subject><dc:subject>primerjava sistemov</dc:subject><dc:subject>angleški zaporski sistem</dc:subject><dc:description>Avtorica v magistrskem delu razčleni in primerja postopka izvrševanja zaporne kazni v slovenskem in angleškem sistemu, tako z vidika zakonske ureditve, kot tudi dejanskega stanja oz. razmer v zaporih. V obeh pravnih sistemih je področje izvrševanja zaporne kazni pretežno v upravni pristojnosti; v Sloveniji je organ izvrševanja kazenskih sankcij Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, v Angliji in Walesu pa je to Zaporska služba Njenega veličanstva. V magistrskem delu je predstavljen postopek sprejema obsojenca v zavod, bivalne razmere v zaporih, prehrana, oblačila, odpust obsojencev itd. Najpomembnejši cilj zaporne kazni v obeh sistemih je resocializacija obsojencev, zato se od nastopa kazni z njimi izvajajo obravnave in aktivnosti, obsojenci imajo možnost opravljati delo ter se izobraževati. Težavi, s katerima se soočata oba sistema, sta prezasedenost zavodov ter visoka stopnja povratništva. Obsojenci imajo nekoliko boljše pogoje v slovenskem režimu, saj jim omogoča več pravic in boljše standarde. Ugodneje je urejen sistem obiskov, obsojenci imajo možnost preživljanja več časa na prostem, višje higienske standarde, kakovostnejšo prehrano, zunajzavodske ugodnosti se vštejejo v dolžino prestajanja kazni, bolje pa so zasnovani tudi pogoji glede bivalnih prostorov. Tudi angleški zapori izvajajo nekaj zelo učinkovitih in zanimivih praks, ki jih v Sloveniji ne poznamo, in bi jih bilo smiselno prenesti v naš sistem. To so: večji poudarek na psihološki pomoči novosprejetim obsojencem, večja vloga verskih skupnosti, možnost izbire med več meniji pri obrokih, možnost komuniciranja z zaporniki preko e-pošte, cenejši klici iz zaporov, zagotovitev dela večini obsojencem ter nadzor nad obsojenci po odpustu. Razlika med sistemoma je tudi v načinu podeljevanja pogojnega odpusta, in sicer so v Angliji določeni obsojenci avtomatično pogojno odpuščeni po preteku polovice kazni, pri nas pa o vseh prošnjah za pogojni odpust odloča komisija.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-04 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117302</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92361</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23218179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
