<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojavnost nevtropenije pri citostatskem zdravljenju raka dojk v onkološki ambulanti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec</dc:title><dc:creator>Muš,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kikec,	Zdenko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pojavnost nevtropenije pri citostatskem zdravljenju</dc:subject><dc:subject>stopnje nevtropenije</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:subject>sheme zdravljenja</dc:subject><dc:subject>G-CSF</dc:subject><dc:description>Rak je skupno ime za skupino bolezni, pri katerih se celice nenadzorovano delijo. Nastanejo
spremenjene celice, ki nimajo fiziološkega pomena za telo. Citostatiki so zdravila, ki
ustavijo delitev rakavih celic. Zaradi neselektivnosti okvarijo tudi zdrave hitro deleče se
celice v telesu in pogosto povzročijo neželene učinke. Neželeni učinki zdravila so
nenamerna in škodljiva reakcija, do katere lahko pride pri terapevtskih odmerkih.
Nevtropenija je zmanjšanje absolutnega števila nevtrofilcev v krvi pod 2,0 x 109/L in sodi
med najpogostejše in najnevarnejše hematološke neželene učinke. Granulocitne kolonije
stimulirajoči dejavniki so rastni dejavniki, ki se predpisujejo z namenom preprečitve
nevtropenije ali zdravljenja le-te.
Namen raziskave je pridobiti informacije o pojavnosti nevtropenije pri citostatskem
zdravljenju raka dojk in o načinu preprečevanja in zdravljenja nevtropenije pri bolnicah,
zdravljenih v onkološki ambulanti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. V raziskavo smo
zajeli 50 bolnic z rakom dojk, ki so bile zdravljene s citostatiki. Podatke smo pridobili iz
laboratorijskih izvidov in zdravstvene dokumentacije bolnic. Posvetili smo se prejetim
shemam zdravljenja, laboratorijskim vrednostim nevtrofilcev, ravnanju ob pojavu
nevtropenije ter predpisani podporni terapiji ob nevtropeniji.
Nevtropenija se je pojavila pri 32 bolnicah (64,0 %). Najpogosteje se je pojavila blaga
nevtropenija (54,0 %), nato zmerna (24,0 %) in najredkeje huda nevtropenija (6,0 %). Pri
vseh bolnicah, zdravljenih po shemah 6 x EC, 4 x AC ali 12 x PAKLI, se je pojavila
nevtropenija. Pri 62,5 % bolnic so bili ob pojavu nevtropenije sprejeti ukrepi. Najpogosteje
izbran ukrep je bil zamik kemoterapije. Ukrepi ob pojavu nevtropenije so bili v 78,7 %
skladni s priporočili smernic zdravljenja. G-CSF so bili predpisani pri 46,9 % bolnic s
pojavom nevtropenije. Najpogosteje apliciran G-CSF je bil pegfilgastrim, pri katerem je tudi
najredkeje prišlo do ponovne pojavnosti nevtropenije pri naslednjem ciklu kemoterapije.
86,7 % apliciranih odmerkov G-CSF se je skladalo s priporočili, najpogosteje je to bil
filgrastim (100,0 %).
Pojavnost nevtropenije je bila pogostejša, ko so bili v shemi prisotni antraciklini ali taksani.
Pojavnost hude in febrilne nevtropenije je bila, v primerjavi s podobnimi študijami, v naši
raziskavi manj pogosta. G-CSF so ustrezna podporna terapija, saj po večini aplikacij G-CSF
ni prišlo do ponovne pojavnosti nevtropenije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-01 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117189</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 73004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
