Dejavniki zamaščenosti jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavilJordan, Taja (Avtor) Rotovnik Kozjek, Nada (Mentor) Popovič, Peter (Komentor) zamaščenost jeterkronična odpoved prebavilmagnetna resonancaUvod Pri odraslih bolnikih s kronično odpovedjo prebavil (tip 3) je praviloma potrebna trajna terapija z parenteralnim vnosom tekočin in/ali hranil. Zamaščenost jeter je opisana kot pogost in resen zaplet parenteralne prehrane (PP). Zamaščenost jeter, ki se razvije ob odpovedi prebavil (IFALD - intestinal failure associated liver disease) se razlikuje od nealkoholne jetrne bolezni (NAFLD – non-alcoholic fatty liver disease) glede na etiopatogenezo in dejavnike tveganja. Glede na starejše podatke iz literature se IFALD pojavlja pri 15-40% odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavil. Novejši podatki o pogostosti IFALD in zamaščenosti jeter pa opisujejo nižjo prevalenco jetrne okvare pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil, na kar kaže tudi klinična praksa. Velika razlika v opredelitvi IFALD in prisotnosti zamaščenosti jeter ne nakazuje le morebitne neenotnosti pri uporabi diagnostičnih kriterijev, v veliki meri je tudi odraz kompleksnosti in slabega prepoznavanja etioloških dejavnikov, ki prispevajo k razvoju jetrne okvare. Med radiološkimi slikovno preiskovalnimi metodami je najbolj uveljavljena magnetno resonančna (MR) preiskava, s katero natančno prikažemo kvalitativno in kvantitativno oceno maščobne infiltracije jeter. Cilji Namen raziskave je bil oceniti pogostost zamaščenosti jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil ter poiskati možne nove dejavnike, ki bi jih lahko povezali z zamaščenostjo jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil na terapiji s PP na domu. Z raziskovalnim delom smo zˇeleli dokazati povezanost uravnotežene parenteralne prehrane, vitamina D in kroničnega vnetnega stanja z zamaščenostjo jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil. Namen raziskovalnega dela je bil tudi opredelitev povezanosti med stanjem prehranjenosti in oceno presnovnega stanja z razvojem zamaščenosti jeter. Metode V prospektivno prečno raziskavo smo vključili 63 bolnikov z diagnozo kronične odpovedi prebavil, na terapiji s PP na domu, ki so se vodili na Enoti za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana v obdobju med januarjem 2017 in decembrom 2018. Klinične in laboratorijske podatke ter podatke o telesni sestavi smo zbirali v namensko ustvarjeno bazo podatkov. Vsi zbrani podatki spadajo med rutinske preiskave, ki so priporočene za spremljanje bolnikov s parenteralno prehrano na domu. Kvalitativno in kvantitativno zamaščenost jeter smo ugotavljali z uporabo 3 Tesla MR aparata. Povezave med različnimi dejavniki tveganja in zamaščenostjo jeter smo izračunali z uni- in multivariatno logistično regresijo. Rezultati Srednje trajanje terapije s PP na domu je bilo 70 tednov (interkvartilni razpon, 22 – 203 tednov). Zamaščenost jeter je bila ugotovljena pri 28,6% bolnikov, od tega je bila le pri 1 bolniku izrazita zamaščenost jeter, pri 3 bolnikih zmerna zamaščenost jeter ter pri 14 bolnikih blaga zamaščenost jeter. Nivo holesterola v serumu in indeks puste telesne mase (FFMI) sta bila statistično značilno povezana s povišanim deležem maščobe v jetrih (p = 0,01, p = 0,046). Trajanje terapije s PP na domu ni bilo statistično značilno povezano z zamaščenostjo jeter (p = 0,219). Med ostalimi proučevanimi dejavniki in zamaščenostjo jeter prav tako ni bilo statistično značilne povezanosti. Zaključek Bolniki s kronično odpovedjo prebavil na terapiji s PP na domu, ki se držijo dobro nadzorovanega režima zdravljenja, imajo razmeroma majhno tveganje za zamaščenost jeter. Trajanje terapije s PP na domu pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil ni povezano z zamaščenostjo jeter. Poleg že znanih dejavnikov tveganja za zamaščenost jeter smo ugotovili na novo opisano povezavo med FFMI in zamaščenostjo jeter.20202020-07-01 07:15:08Doktorsko delo/naloga117180VisID: 13185COBISS_ID: 21477123sl