<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje predbralnih in predpisalnih zmožnosti v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Komotar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predbralne spretnosti</dc:subject><dc:description>Učenje jezika se prične že ob rojstvu. Z razvojem, učenjem in raznolikimi izkušnjami nadgrajujemo jezikovno znanje. Otroci so v predšolskem obdobju močno dovzetni za učenje, zato je pomembno, da se v vrtcu posvetimo tudi razvijanju predbralnih in predpisalnih zmožnosti. Razvita funkcionalna pismenost je ključnega pomena za uspešno vključevanje posameznika v družbo. Vsaka država ima nacionalne dokumente, ki urejajo razvoj jezikovnega področja v izobraževalnih institucijah in v družinskem okolju. V magistrskem delu sem predstavila slovenske, hrvaške, norveške in ameriške nacionalne dokumente.
Učenje se prične že v predšolskem obdobju, zato je pomembno, da se vzgojitelji predšolskih otrok zavedajo pomembnosti zgodnjega opismenjevanja, ki se prične že pri malčkih. Vsa pridobljena znanja na področju opismenjevanja pred vstopom v šolo poimenujemo porajajoča se pismenost. Otrokom naj bi zagotovili čim bolj jezikovno bogato okolje in jih spodbujali pri jezikovnem napredovanju. Pomemben vidik pa je tudi pozitiven lasten zgled odraslega, saj otroci odrasle v marsičem posnemajo.
V raziskavo je bilo vključenih 107 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so zaposleni v vrtcih po celotni Sloveniji in so izpolnili anketni vprašalnik. Zanimalo me je, s katerimi dejavnostmi vzgojitelji predšolskih otrok razvijajo predbralne in predpisalne zmožnosti. Ugotovila sem, da vzgojitelji kot najpomembnejšo dejavnost za spobujanje opismenjevanja označujejo spodbujanje grafomotoričnih vaj, kot najpomembnejšo sporazumevalno dejavnost pa označujejo branje odraslega z otrokom in druženje ob knjigi. To se sklada z ugotovitvijo, da večina vzgojiteljev (zelo) pogosto bere otrokom, jim pokaže elemente knjige in način branja, ter da pogosto skupaj obiskujejo knjižnico. Vzgojitelji na področju vidnega zaznavanja najpogosteje otroke usmerjajo k opazovanju podrobnosti v prostoru in na sliki, otrokovo slušno zaznavanje pa najpogosteje razvijajo s pozornim in natančnim poslušanjem. Pomembnen element opismenjevanja je tudi družinska pismenost. Ugotovila sem, da jo vzgojitelji najpogosteje spodbujajo s knjižnim nahrbtnikom, starše pa o njeni pomembnosti ozaveščajo z individualnimi pogovori o njihovem otroku.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-30 04:52:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117174</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20882179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
