Meje avtonomije strank v kreditni pogodbiZgaga, Matevž (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) kreditna pogodbapogodba o posojilupotrošniški kreditnačelo vestnosti in poštenjasplošni pogodbeni pogojioderuštvoavtonomija strankpogodbena svobodaevropsko zasebno pravoKoncept avtonomije strank v pogodbenem pravu izhaja iz predpostavke, da lahko stranki svoje razmerje avtonomno uredita bolje in natančneje, kot bi to storil zakonodajalec. Priznavajo ga vse moderne ureditve, vendar neskončna avtonomija ni mogoča. Kreditna pogodba, kjer se v tipični konstelaciji srečata močni kreditodajalec in šibki kreditojemalec, je primer pogodbenega tipa, kjer je razprava o potrebi po omejevanju pogodbene avtonomije posebej smiselna. To ni le zaradi občutljivosti družbe za ekscesne pojave, ki spremljajo kreditiranje. Razpravo izziva tudi izjemen narodnogospodarski pomen dostopa do kreditov. V disertaciji analiziram razloge ter izpeljavo omejitev avtonomije strank v kreditni pogodbi. V drugem poglavju povzemam zgodovino kredita in ideje pogodbene svobode, da bi se nato v dveh osrednjih poglavjih posvetil omejitvam v današnjem pozitivnem pravu. Po primerjalni študiji nemške, švicarske in angleške ureditve v tretjem poglavju, nalogo v četrtem poglavju nadaljujem s predstavitvijo sodobne slovenske ureditve. Njene korenine so v avstrijskem in jugoslovanskem pravu. Na omejitve v potrošniški kreditni pogodbi je pomembno vplivalo tudi evropsko pravo. Vse te podlage obravnavam v ustreznem obsegu. Razprava zajema tako splošne institute, ki omejujejo pogodbeno avtonomijo in zaznamujejo celotno pogodbeno pravo, kakor tudi za kreditno pogodbo značilna parcialna vprašanja. Slednja sem razdelil v tri skupine. V prvi so najbolj tipična: kreditojemalčeve denarne obveznosti. V drugi skupini so nedenarne obveznosti, kar vključuje obligacijskopravne vidike pogodbe o zavarovanju kredita. Tretji pomemben samostojen sklop je (kreditodajalčeva) pravica do odpovedi kreditne pogodbe. Pravno ureditev kreditne pogodbe je skozi zgodovino oblikovalo predvsem pravotvorno delovanje sodišč. Iz splošnega načela pravičnosti ter nekaterih temeljnih načel, kakršno je na kontinentu načelo vestnosti in poštenja, je sodna praksa razvila druge splošne omejitve. Ena najbolj značilnih so pravila o kontroli splošnih pogodbenih pogojev. Kreditojemalci skoraj nimajo besede o vsebini splošnih pogodbenih pogojev, ki jih banke široko uporabljajo. Zato je za takšne pogodbe težko reči, da so odsev resnične avtonomije. Vprašanje vsebinskih kriterijev njihove nepravičnosti je eno težjih. Odgovore iščem tako v ekonomskih kriterijih, kot v splošnih družbenih vrednotah. Pisanje končujem z razmišljanjem o prihodnjih oblikah kreditiranja ter njegovih omejitev. Nadaljnja regulacija je, ob pričakovanih spremembah gospodarskega okolja in poslovnih modelov, neizbežna, vendar ne bo sproti dohajala tempa sprememb. Zato je velikega pomena, da sodišča gojijo koherentno kulturo neposredne uporabe splošnih pravil civilnega prava.20202020-06-25 09:00:03Doktorsko delo/naloga117146VisID: 92319COBISS_ID: 22030083sl